V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) glede predlagane ustanovitve državnega premoženjskega holdinga in s tem povezanim preoblikovanjem Kapitalske družbe opozarjajo, da je treba upoštevati namen ustanovitve in delovanja Kapitalske družbe (Kad).
"Namen Kada je zagotavljanje dodatnih sredstev Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij v družbeni lasti pa je ob doseženem družbenem soglasju tudi pridobil svoje premoženje," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Ladi Rožič iz ZSSS. Tudi vnaprej je treba po njegovih besedah zagotoviti sodelovanje vseh interesnih skupin v procesu upravljanja premoženja, namenjenega zagotavljanju dodatnih sredstev za Zpiz, pravi.
Po njegovem opozorilu tudi ni jasno, kaj pomeni, da Kad in Slovenska odškodninska družba (Sod) po predlogu postaneta delujoči "prazni" družbi in se pozneje ukineta.
V besedilu prav tako, kot je dejal, ni nikjer omenjen Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je po veljavnem pokojninskem zakonu v upravljanju Kada in je namenjen zaposlenim na posebno težkih in škodljivih delih. V tem okviru Kad upravlja sredstva 46.000 zavarovancev. "V skladu je 400 milijonov evrov, ki s preoblikovanjem tega sklada izginejo. To so zasebna sredstva in nihče nima pravice, da razpolaga z njimi," je dejal.
"Na ministrstvu za finance naj začnejo delovati preudarno in premišljeno," je pozval.
Tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) imajo veliko pripomb. "Nevarnost predlaganega koncepta je v tem, da v enotni sistem upravljanja združi kapitalske naložbe, ki so bile v upravljanje pridobljene na različni pravni podlagi in za različne namene," je danes poudaril Mirko Miklavčič iz ZDUS.
Predlagani koncept bi bil po njegovih besedah sprejemljiv le, če bi zagotovil sledljivost vira, po katerem so bile naložbe pridobljene. Tega pa zdajšnji predlog ne vključuje, je opozoril.
V Konfederaciji javnega sektorja Slovenije nasprotujejo hitrim spremembam. "Gre za hitro spreminjanje ureditve, še preden lahko ljudje ugotovijo dimenzije teh sprememb," je dejal predsednik konfederacije Branimir Štrukelj.
Pri dozdajšnjem sistemu lahko različne skupine upravičencev sodelujejo pri upravljanju. "Ta predlog pa to v celoti uničuje. Gre za konceptualno razliko. Politika bo dobila popolno diskrecijsko pravico, da bo nadzirala in manipulirala s tem premoženjem," je opozoril.
Pri tem je omenil predlagano sestavo devetčlanskega nadzornega sveta Državnega premoženjskega holdinga. Člane nadzornega sveta bi imenoval državni zbor, in sicer po štiri na predlog vlade in na predlog poslanskih skupin, enega pa na predlog komisije DZ za nadzor javnih financ.
"Nas, 160.000 javnih uslužbencev z več kot 500 milijoni evrov sredstev v Zaprtem vzajemnem skladu za javne uslužbence, skrbi, kaj se bo dogajalo z Modro zavarovalnico," je dejal. Modra zavarovalnica je namreč upravljavka omenjenega sklada, njen ustanovitelj in edini delničar pa je Kad.
Po predlaganem konceptu celovite ureditve upravljanja s kapitalskimi naložbami države naj bi država ustanovila državni premoženjski holding, ta pa prevzl vse naložbe in obveznosti Soda, Kada in DSU, družbe za svetovanje in upravljanje.
