"V letu 2011 ni bilo sprejete nobene velike strukturne reforme," ugotavlja Evropska komisija v oceni slovenskega reformnega in proračunskega programa. Po predčasnih lanskih volitvah je sedaj Slovenija po mnenju komisije v položaju, da sprejme strukturne reforme, ki jih potrebuje.
"Izzivi, opredeljeni že lani, tako ostajajo pomembni tudi v letu 2012," poudarja komisija in svari, da so zaradi krepitve pritiskov trgov verodostojna in trajna fiskalna konsolidacija, sanacija bančnih bilanc in pokojninska reforma še nujnejše kot pred letom dni.
Slovenska vlada sicer v nacionalnem reformnem in proračunskem programu predvideva novo pokojninsko reformo konec leta 2013, a ker ta ni podrobno opredeljena, se zdi "ambicija te reforme glede na razsežnost izziva skromna", še ugotavlja komisija.
Neuspešno reševanje preostalih izzivov, na katere je komisija Slovenijo opozorila že lani, lahko ovira gospodarsko okrevanje in nov zagon rasti. Pri tem komisija še posebej opozarja na veliko razdrobljenost trga dela in nezadostno privlačnost poslovnega okolja za podjetja in vlagatelje.
Poleg tega opozarja, da reformni program ni dovolj natančen, saj ne odgovarja na vprašanja, kako in kdaj bodo izvedene reforme pokojninskega sistema, trga dela in poslovnega okolja, kdo jih bo izvedel in koliko bodo stale. Zato komisija ne more podati celovite ocene učinka reform.
Glavni cilj srednjeročne proračunske strategije Slovenije je znižanje primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda v letu 2013. "Obstajajo tveganja, da bo primanjkljaj v celotnem programskem obdobju slabši od ciljev. Ukrepi za obdobje 2013-2015 niso dovolj dorečeni," meni komisija.
Junija lani je dala komisija Sloveniji šest priporočil, ki se nanašajo na ureditev javnih financ, še posebej odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, pokojninsko reformo, na sanacijo bančnih bilanc, ureditev trga dela in spodbujanje naložb.
Od teh šestih priporočil je Slovenija le delno implementirala tisto, ki se nanaša na fiskalno konsolidacijo. Preostalih pet priporočil ni implementirala, ugotavlja komisija. Vsa ta priporočila tako ostajajo oziroma so še okrepljena, dodano je eno novo.
V prvem letošnjem priporočilu komisija poziva h krepitvi proračunske strategije za leto 2013 s ciljem izpolnitve cilja za znižanje primanjkljaja ter h krepitvi srednjeročnega proračunskega okvira, vključno z opredelitvijo fiskalnega pravila, tako da bo to bolj zavezujoče.
V drugem priporočilu poziva k "nujnim korakom" za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema ob ohranitvi ustreznih pokojnin in z enačenjem upokojitvene starosti za moške in ženske, dvigom upokojitvene starosti in omejevanjem zgodnjega upokojevanja.
V tretjem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj ustrezno ukrepa za zagotovitev kapitalske ustreznosti bank ter odločno spodbuja čiščenje bančnih bilanc, tako da se bo lahko obnovilo ustrezno posojanje gospodarstvu.
Četrto priporočilo je, naj Slovenija ustrezno prilagodi delovno zakonodajo s ciljem zmanjšanja razlik med redno in začasno zaposlenimi ter nadalje ukrepa za rešitev problema vzporednega trga dela, ki ga povzroča študentsko delo.
V petem priporočilu komisija priporoča, naj izboljša razmerje med veščinami in zahtevami na trgu dela, še posebej pri nizkokvalificiranih delavcih in tistih z visokošolsko izobrazbo, ter nadaljuje reformo poklicnega izobraževanja in usposabljanja.
Šesto priporočilo Sloveniji je, naj naprej ukrepa za povečanje odprtosti trga, izboljša poslovno okolje z ukrepi, kot so reforma organa za varstvo konkurence, krepitev standardov za upravljanje podjetij in izboljšanje insolvenčnih postopkov.
Sedmo priporočilo je novo - Slovenija bi morala v prihodnjem letu v posvetovanju s socialnimi partnerji zagotoviti takšno rast plač, vključno s prilagoditvijo minimalne plače, ki bo podprla konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest.
