V dveh izmed preostalih primerov, ko je bil uveden disciplinski postopek, je komisija ugotovila, da notar ni odgovoren, v enem primeru pa se je postopek ustavil.
Najpogosteje ugotovljene kršitve se po navedbah ministrstva nanašajo na neustrezno popravljanje pomot, ko denimo notar v vpisnik ne vnese podatka o vrsti listine oziroma storitve z označbo vrednosti predmeta; ko notar ne vnese zneska pristojbine; ko ni podpisa notarja; ko ni zabeleženih opomb; ali ko se oporoke hranijo nepravilno.
Pri nadzorih je komisija ugotovila tudi posamezne kršitve notarske tarife, ko je denimo notar odmeril pristojbino za notarsko storitev od višje vrednosti predmeta, kot pa je navedena v notarski listini in vpisniku oziroma je zaračunal opravo notarske storitve po več tarifah, pojasnjujejo na ministrstvu.
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo sicer v skladu z zakonom o notariatu nadzor nad notarji opravlja od leta 2005 (do takrat je ta nadzor opravljala le Notarska zbornica Slovenije), pri čemer po navedbah ministrstva zasleduje cilj opraviti nadzor nad posameznim notarjem vsaka štiri leta.
Ministrstvo sicer ugotavlja, da se zakonitost oziroma pravilnost poslovanja notarjev izboljšuje, kar je po njihovi oceni tudi rezultat sistematičnega izvajanja nadzorov nad notarji, izpeljavi ustreznih disciplinskih postopkov in opozarjanja na nepravilnosti.
