Šušteršič je danes na novinarski konferenci v Ljubljani podrobneje predstavil koncept nove ureditve upravljanja z naložbami države, ki ga je ministrstvo za finance v začetku tedna objavilo na svoji spletni strani in je do 8. junija v javni obravnavi. "Želimo dobiti odziv javnosti in predlagati zakon, ki bo to čim bolj upošteval," je dejal.
Po predlogu bo država vse svoje naložbe združila v novo delniško družbo Državni premoženjski holding oz. Slovenia Sovereign Holding (SSH), ki bo prevzel vse naložbe in obveznosti Slovenske odškodninske družbe (Sod), Kapitalske družbe (Kad) in Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU) ter nadomestil Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN).
"Cilj je poenostaviti strukturo upravljanja z državnim premoženjem; ta je zdaj zapletena, upravljalcev je veliko in včasih je med njimi prihajalo do nasprotnih stališč," je dejal Šušteršič. Po novem bodo vse državne naložbe združene pod isto streho in upravljane iz iste institucije.
Nova struktura bo po njegovih besedah taka, da bo omogočila jasno razmejitev pristojnosti, namreč ločitev politične odgovornosti od profesionalnega upravljanja teh naložb. Zdajšnja rešitev z AUKN morda ni napačna, vendar je praksa pokazala, da se je z odpiranjem prostora med politiko in profesionalnim upravljanjem ustvarila siva cona, v kateri so se določeni interesi uveljavljali še lažje kot prej, je dejal. Čez noč sicer ni pričakovati, da se bodo poskusi političnih in interesnih vplivov končali, je menil.
Zakon bo spremljala strategija upravljanja s premoženjem države, v kateri bodo naložbe po načrtih razdeljene v tri tipe: naložbe portfeljske narave, strateške naložbe ter naložbe za odprodajo, je povedal državi sekretar Dejan Krušec. Strateške naložbe bodo še naprej razdelili v dve ločeni enoti, glede portfeljskih naložb pa je menil, da bi jih lahko prepustili profesionalnim upravljalcem.
O strategiji je Šušteršič dejal, da ni treba, da je zapletena. Vsebovala bo klasifikacijo naložb, pri tem pa bodo strateškim naložbam države dodana še načela dobrega upravljanja in opredeljen javni interes.
Ob tem je spomnil, da želi država v bankah ostati 25-odstotna lastnica. Glede dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke (NLB) pa je ponovil, da bo skrbni pregled banke končan do sredine junija in da 30. junij ostaja rok, do katerega mora vlada regulatorju dati jasna zagotovila in načrte, kaj bo narejeno.
Prihodki od prodaje deležev v državnih podjetjih bodo ostali holdingu in ta jih bo lahko usmeril v druge, morda še donosnejše naložbe države. Prav tako se bodo v holding stekale dividende, čeprav minister meni, da jih bo vsaj v začetnem obdobju nekaj še vedno moral dobiti tudi državni proračun.
Ni namen narediti razprodajo in izkupičke od prodaje državnih deležev potrošiti za tekočo porabo ali plače javnih uslužbencev, je poudaril Šušteršič. "Namen je ustvariti dolgoročno rezervo, ki bo dobro in transparentno upravljana in bo zanimiva tudi za nekatere vlagatelje." Če bo upravljanje dobro in se bodo ustvarjali stabilni donosi, pa bi lahko čez nekaj let razmišljali tudi o uvrstitvi na borzo, je dodal.
Upravljanje holdinga bo dvotirno, je povedal Krušec. Uprava bo imela tri člane, nadzorni svet pa devet članov. Nadzornike bo imenoval DZ, in sicer štiri na predlog vlade, štiri na predlog poslanskih skupin in enega na predlog komisije DZ za nadzor javnih financ. Upravo bodo izbrali nadzorniki na osnovi mednarodnega razpisa.
Koliko je vredno premoženje države, na finančnem ministrstvu ne vedo natančno. Vrednotenja se spreminjajo, sicer pa je ključno upravljanje, je dejal Šušteršič. To bo v skladu s smernicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), po katerih mora biti upravljanje čim bolj profesionalizirano in transparentno. Holding bo sicer z naložbami Soda, Kada in DSU prevzel tudi vse njihove obveznosti.
