Predsednik DZ in Državljanske liste (DL) Gregor Virant je v ponedeljek predsednikom parlamentarnih strank in poslanskim skupinam poslal delovno besedilo ustavnih sprememb, ki zadevajo referendum. Po predlogu tretjina poslancev in DS ne bi več mogla zahtevati referenduma, temveč le 40.000 volivcev, prav tako lahko DZ o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, razpiše referendum.
V ustavo bi zapisali prepoved referenduma o nujnih ukrepih, zakonih fiskalne narave in v primeru protiustavnih posledic. Za veljavnost referenduma pa predlog predvideva 40-odstotno udeležbo.
Pozitivna Slovenija (PS) se strinja, da bi razpis referenduma lahko zahtevali samo še volivci, da bi se za določene primere možnost referendumskega odločanja z ustavo vnaprej izključila in da bi se določil kvorum udeležbe za veljavnost referenduma.
PS je na zadnjem posvetu pri predsedniku vlade podprla predlog, da predsednik DZ oblikuje besedilo sprememb 90. člena, pri čemer so poudarili, da bodo sprejemljivost teh sprememb pogojevali predvsem z izključitvijo možnosti referenduma o vprašanjih, ki zadevajo človekove pravice in svoboščine, ter kvorumom za veljavnost referendumskega izida, so pojasnili v PS. Zato obstoječi predlog za spremembo referendumske zakonodaje načeloma podpiraj, bodo pa tekom posvetovanj o tem glede tega predloga zahtevali dodatna pojasnila in podali pripombe.
V SDS spremembam ustave glede referendumske ureditve ne nasprotujejo, imajo pa nekatere zadržke. Predvsem zaostrovanje pogojev za prag veljavnosti referendumskega odločanja je vredno tehtnega razmisleka, so navedli v SDS. Če bo namreč kvorum previsok, bodo po njihovem prepričanju lahko referendum odločili tisti, ki jih javno odločanje ne zanima in se referenduma ne bi udeležili. Zaradi prenizke udeležbe "bi bili referendumi neveljavni in logičen sklep je, da bi se s tem možnost referenduma praktično ukinila".
Še vedno pa se zdi SDS smiselna uvedba enega referendumskega dne. Predlog ustavnih sprememb je sicer še predmet usklajevanj, še dodajajo.
Predsednik Državljanske liste Virant je v izjavi za STA ocenil, da je predloženo besedilo "blizu tistega, na čemer lahko dosežejo soglasje, bo pa vsaka stranka morala stopiti kakšne pol koraka nazaj in pristati na kompromis".
Spomnil je, da so največja razhajanja pri določitvi kvoruma, do katerega so skeptične SDS, SLS in NSi, Pozitivna Slovenija in Državljanska lista (DL) pa da pri tem vztrajata. DL je sicer bolj skeptična do določitve vsebin, ki naj ne bi bile predmet referenduma, vendar je po Virantovih besedah pripravljena pri tem popustiti "pod pogojem, da SDS popusti pri kvorumu".
Virantov predlog glede referendumske ureditve po besedah vodje poslancev SD Janka Vebra temelji na predlogih SD. Razhajajo se le pri kvorumu, ki bi ga SD določil pri denimo 25-odstotni udeležbi na referendumu, možnost dogovora pa je po njihovem na tretjinski udeležbi. SD se zavzema, da bi referendum o nekaterih pomembnih temah lahko razpisal DZ, vendar z dvotretjinsko večino vseh poslancev.
SD bi še določil, da referendum ni dopusten, če bi bile lahko s tem prizadete človekove pravice ali temeljne svoboščine (Virantov predlog vključuje "človekove pravice in temeljne svoboščine"). Veber je glede sprejetja referendumske ureditve optimističen.
Medtem pa glede tega zaradi preteklih izkušenj ni optimističen vodja poslancev SLS Mihael Prevc. SLS sicer nasprotuje določitvi kvoruma, saj ima to po njihovem veliko pasti, med drugim, da bi lahko nasprotniki referenduma pozivali k neudeležbi. Na tem mestu bodo po oceni Prevca težko dosegli soglasje, če pa bi že iskali kompromis, je zanje sprejemljiv 10 do 15-odstoten kvorum. Prav zato se jim zdi pomembno določiti, o katerih vsebinah lahko odločamo na referendumu.
V SLS se strinjajo, da referenduma ne bi mogla več zahtevati DS in tretjina poslancev, ob čemer pa dopuščajo možnost, da bi lahko ustavna večina DZ predlagala referendum o pomembnih vprašanjih. Prevc je ponovil, da so v SLS denimo "za ceno" umestitve fiskalnega pravila v ustavo pripravljeni popustiti tudi pri kvorumu.
Tudi NSi nasprotuje kvorumu, ker menijo, da morajo na referendumu odločati tisti, ki se ga udeležijo. Ne strinjajo se z natančno določitvijo, o čem se ne bi smelo odločati na referendumu, jasneje bi po njihovem lahko določili le odločanje o finančnih zadevah. Zavzemajo se za to, da bi lahko referendum zahtevali tudi dve tretjini poslancev, je pojasnil vodja poslancev NSi Matej Tonin.
Glede soglasja o spreminjanju referendumske zakonodaje zaradi dosedanjih izkušen ni optimističen. Zato predlaga, naj opozicija glede te ustavne spremembe čim prej poda svoj predlog, ki bi se mu koalicija poskušala približati
V DeSUS za pojasnila glede sprememb ustave niso bili dosegljivi.
