Oceno ustavnosti je zahtevala skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Mašo Kociper (PS). Zakonska ureditev, po kateri preide del delovnega področja ministrstva za pravosodje, ki se nanaša na organizacijo in status državnega tožilstva ter nadzora nad njegovim poslovanjem, v delovno področje ministrstva za notranje zadeve (MNZ), je po njihovem mnenju v neskladju z ustavo.
Na današnji seji odbora za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo je Katarina Kralj iz zakonodajno-pravne službe DZ pojasnila, da je njihova služba očitke o protiustavnosti novele zakona o vladi zavrnila. Ne strinjajo se s tem, da bi ureditev kršila načelo delitve oblasti, saj državno tožilstvo po njihovi presoji ni del pravosodne veje oblasti. Prav tako določbe novele ne posegajo v samostojnost državnega tožilstva, vlada pa ni dobila nobenih okrepljenih pristojnosti v razmerju do državnega tožilstva, je pojasnila Kraljeva.
Tudi Helmut Hartman, državni sekretar na ministrstvu za pravosodje in javno upravo, je poudaril, da je državno tožilstvo samostojen organ izvršilne veje oblasti in tako ne sodi v sodno vejo oblasti. S prenosom delovnega področja tožilstva se je spremenilo le pristojno ministrstvo, ki pa v konkretnih tožilskih postopkih nima nobene vloge, je pojasnil.
Poslanka PS Maša Kociper je vztrajala, da gre pri noveli zakona o vladi za poseg v načelo delitve oblasti. Obenem je opozorila, da je tudi pri tožilstvu treba gledati na videz njegove neodvisnosti. "Državljani moramo imeti občutek, da je tožilec neodvisen, ne pa podaljšana roka policije ali ministrstva za notranje zadeve," je poudarila. Kot je še dejala Kociprova, notranji minister sicer ni pridobil dodatnih pristojnosti v razmerju do tožilstva, imel pa bo pristojnosti oblikovanja sprememb zakonodaje na področju tožilstva, ki se že obetajo.
Ugovarjal je poslanec SDS Jožef Jerovšek, ki je ocenil, da za nekatere ni nobeno strokovno mnenje merodajno, če ni po njihovem okusu. Po njegovem mnenju so bili očitki o protiustavnosti novele namenjeni zgolj "ustvarjanju demagogije", zavajanju javnosti in slabitvi preiskovalnih organov, morda tudi v kontekstu zadnjih razkritij dokumentov davčne uprave, povezanih s predsednikom PS Zoranom Jankovićem.
Po oceni Mirka Brulca (SD) je bila odločitev za ustavno presojo zakona prava. Državno tožilstvo je po njegovih besedah pod pravosodnim ministrstvom že vrsto let in takšna ureditev tudi v preteklosti ni bila ustavno sporna. Spremembe zakona naj bi bile namenjene varčevanju, vendar pa Brulc ne vidi možnosti, da bi z novo ureditvijo prihranili. Matjaž Han (SD) je dodal, da je problematično, da bo spremembe zakonodaje oblikoval notranji minister Vinko Gorenak. Ta se po besedah Hana namreč v preteklosti "ni najbolj izkazal kot branik pravne države".
Nazadnje je odbor z 11 glasovi za in sedmimi glasovi proti podprl opisano mnenje zakonodajno-pravne službe, ki je očitke predlagateljev ustavne presoje o neustavnosti novele zavrnila.
