Družba Chemo je v gospodarskem sporu od države in Mestne občine Ljubljana (MOL) zahtevala plačilo odškodnine. Solidarnostno bi morala tretjino zahtevka pokriti občina, vendar je cel znesek odškodnine v višini 2,6 milijona evrov takrat plačala država. Republika Slovenija je zato vložila regresno tožbo zoper MOL za povrnitev polovice plačanega zneska. Uspela je z delom tožbenega zahtevka v znesku 0,8 milijona evrov, ker je bil ugotovljen 30-odstotni delež krivde občine.
Vendar je bila ta tožba države občini vročena šele po osmih letih od vložitve. V MOL trdijo, da jim je bilo zaradi tega onemogočeno dokazovanje, da njene odškodninske odgovornosti do družbe Chemo sploh ni bilo. Vse dokumente v tem zvezi je namreč v osmih letih že uničila, prav tako ni zbrala pojasnil prič. Vse te dokaze pa bi lahko občina predložila, če bi ji bila tožba pravočasno vročena.
Zato od države zahteva plačilo odškodnine, torej 0,8 milijona evrov glavnice in še 200.000 evrov zamudnih obresti od vročitve tožbe dalje ter še plačilo 5,4 milijona evrov zamudnih obresti od leta 1994 do 2002. Okrožno sodišče v Kranju je celotni tožbeni zahtevek leta 2009 zavrnilo, saj MOL svoje obveznosti iz prvotne sodbe sploh ni plačala in ji tako še ni nastala nobena škoda.
Višje sodišče v Ljubljani pa je sodbo glede plačila obresti od vložitve do vročitve tožbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, medtem ko je glede plačila odškodnine milijon evrov pritrdilo sodbi, saj ni moglo oceniti, ali bi lahko MOL s svojimi dokazi spremenila sodbo o plačilu tretjine zneska.
Na kranjskem okrožnem sodišču so tako danes ponovili sojenje za plačilo 5,4 milijona evrov. Pooblaščenec MOL Mitja Testen je danes predlagal zaslišanje sodnika, ki mu je bila tožba države dodeljena in kateremu je spis ostal v predalu. Sodnik bi pričal o tem, ali je šlo zgolj za sistemsko napako oziroma splošne težave v sodstvu, na kar se sklicuje pravobranilstvo, ali pa za protipravno ravnanje v konkretni zadevi.
Vendar je sodnica predlog tožnika skupaj s predlogom o postavitvi izvedenca, ki bi določil zamudne obresti, zavrnila in bo pisno sodbo izdala v roku meseca dni.
Medtem je država 10. maja letos zoper MOL vložila izvršbo za izterjavo 800.000 evrov, pri čemer je kot upnica poleg glavnice priglasila še terjatev zakonskih zamudnih obresti od leta 1994 dalje.
