Predsednik državnega sveta (DS) Blaž Kavčič je tako izpostavil velik pomen vladavine prava in opozoril, da v kolikor slednje ni, se pojavljajo sistemske kršitve prava. To pa lahko pripelje do kaosa, na koncu pa tudi do tega, da ljudstvo vzame pravico v svoje roke, je dejal.
Kavčiču se postavlja vprašanje, ali ni morda pri nas preveč zasidrana zavest še iz časa nekdanjega sistema, da so zakoni za to, da se kršijo. "Če ne razumemo, da so zakoni za to, da se jih spoštuje, kako naj potem razumemo bolj abstrakten pojem demokracije, kot je denimo sobivanj različnih idej," se je vprašal.
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje in javno upravo Helmut Hartman pravo vidi kot slabo vest družbe in instrument, na katerega se opremo, ko odpovejo drugi instrumenti. Pravo vidi tudi kot statičen okvir družbe, ki omogoča, da slednja ne zaide predaleč.
Opozoril je tudi, da se je zadnja leta zaupanje v državo vseskozi nižalo, med drugim tudi zaradi slabšalnega izražanja ene veje oblasti o drugi. V svojem nastopu je skušal poiskati rešitev, kako ven iz tega, pri tem pa ugotovil, da ne potrebujemo ne nove družbe, ne novega prava, ampak preskok v miselnosti, da na vseh ravneh sprejmemo, da sta pravo in vse institucije pravne države zaradi nas in za nas. "Za to pa bo potrebno še veliko napora," je dodal.
Generalni sekretar ustavnega sodišča Erik Kerševan ocenjuje, da težava ni v razumevanju posameznih konceptov, ampak pri izvrševanju prava. Tega je pri nas po njegovi oceni dovolj, težava pa se pojavi, ko ga je treba prenesti v stvarnost. Nedavno sprejetje zakona za uravnoteženje javnih financ zato še ni končen uspeh. Če gre za uspeh, se bo pokazalo šele, ko bomo videli, kako bo zakon deloval v praksi, je opozoril.
Pomemben del vladavine prava vidi tudi v zaupanju sodstvu, pri čemer izpostavlja pomembnost prepoznavanja jedra težave. Če nekdo ne plača dolga in mu zaplenijo hišo, potem jedro težave ni v sodstvu, ampak v tistem, ki ni plačal dolga in je kršil zakon, je opozoril. Nerazumljivo se mu tudi zdi, da tisti, pri katerem uradni organi odkrijejo korupcijo, najprej napove kazenske ovadbe zoper uradne organe.
Da normativni del prava prehiteva njegovo integracijo v družbo, je opozoril tudi izredni profesor na Evropski pravni fakulteti Marko Novak. "Naša težava tako ni normativne narave, ampak sociološke," je dejal.
Dekan Fakultete za državne in evropske študije Matej Avbelj razloge za krizo pravne države vidi v odsotnosti liberalne misli, ki v ospredje postavlja posameznika; odsotnost elit z integriteto; in podhranjenost posameznih institucij. Predsednik Akademije za demokracijo Lenart Škof pa je spregovoril o tem, kako priti do boljše skupnosti. Pri tem kot pomembna elementa vidi dialog in medsebojno zaupanje, kar pa pri nas pogosto pogreša.
