Razveljavitev pomeni, da se postopki, ki so bili prekinjeni po prvem odstavku 1. člena tega zakona, nadaljujejo in končajo po določbah zakona, po katerem so bili začeti, ter da se lahko začnejo postopki zoper družbenike izbrisanih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra do uveljavitve tega zakona, je zapisalo ustavno sodišče, ki je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema.
Ugotovilo je, da 1. do 17. člen (od skupno 19. členov) zakona kršijo določila ustave, ki zagotavljajo enako varstvo pravic, pravico do sodnega varstva, pravico do zasebne lastnine in dedovanja ter prepovedujejo povratno veljavo pravnih aktov.
Zakon, ki ga je DZ sprejel 18. oktobra lani, naj bi popravil krivice zaradi za mnoge spornega izbrisa podjetij po leta 1999 sprejetem zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod).
Oktobra lani sprejeti zakon je zahteval začasno prekinitev vseh postopkov, povezanih z izbrisom podjetij, in hkrati določil postopek, po katerem bi lahko družbeniki, ki so danes osebno odgovorni za obveznosti njihovih izbrisanih podjetij, pred sodiščem dosegli odpustitev teh obveznosti, njihovi upniki pa bi imeli možnost, da pred sodiščem dosežejo spregled pravne osebnosti in tako dosegli poplačilo svojih terjatev iz osebnega premoženja solidarno odgovornih družbenikov.
Pobudo za oceno ustavnosti je vložilo ljubljansko okrožno sodišče, ki je trdilo, da zakon posega v pridobljene oz. pričakovane pravice upnikov izbrisanih družb.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakon upnikom, ki so že imeli pravnomočno odločbo o priznani pravici do poplačila terjatve, preprečil, da bi to pravico uveljavili, in določil, da jo morajo ponovno pridobiti pod drugačnimi pogoji, kot so veljali po ZFPPod in pozneje po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
Upniki, ki so imeli v teku postopke za uveljavljanje svoje terjatve, pa odločitev še ni bila pravnomočna, so po mnenju ustavnega sodišča na podlagi ZFPPod in ZFPPIPP utemeljeno pričakovali, da bo sodišče družbeniku dolžniku naložilo plačilo terjatve.
Upniki, ki imajo terjatve do gospodarskih družb, izbrisanih iz sodnega registra pred uveljavitvijo razveljavljenega zakona, pa jih še niso uveljavili, pa so po mnenju ustavnega sodišča utemeljeno pričakovali, da bodo svojo terjatev uveljavili po dotlej veljavnem pravu. S tem, ko je zakon na novo uredil vprašanje odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb in ga vezal na drugačne pogoje kot po ZFPPod in ZFPPIPP, je posegel v upravičena pričakovanja te skupine upnikov.
Ustavni sodnici Etelka Korpič - Horvat in Jasna Pogačar, ki sta glasovali proti tej odločbi, sta v ločenem mnenju zapisali, da odločitev ustavnega sodišča varuje le upnike, ne pa tudi družbenikov.
Kot pravita, je bil cilj zakona jasen - zavarovati položaj družbenikov, ki so že od veljavnosti ZFPPod leta 1999 in pozneje na podlagi ZFPPIPP neupravičeno odgovarjali za obveznosti družbe. Družbeniki so bili odgovorni za obveznosti izbrisane družbe zgolj zato, ker niso predlagali stečaja te družbe, čeprav so enako možnost predlagati stečaj imeli tudi upniki, pišeta in dodajata, da je odgovornost družbenikov nastopila avtomatično, ne glede na krivdo družbenikov.
Zato bi po njunem mnenju moralo ustavno sodišče presojati tako položaj družbenikov kot položaj upnikov, celotno situacijo tudi za nazaj in ne zgolj določb zakona, ker da gre za več kot le za formalno odločitev, ali so sporna določila zakona ustavno skladna. Ustavno sodišče ne bi smelo ponovno prezreti družbenikov, ampak jih prav tako kot upnike zavarovati zaradi kršitve ustavno zavarovane pravice do zasebne lastnine, menita sodnici.
