Ljubljana, 26. aprila (STA) - Odbor DZ za pravosodje je na današnji seji v drugi obravnavi podprl
novelo zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Predlog so na pobudo petih koalicijskih poslanskih skupin dopolnili v skladu z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ. Vlada želi s predlagano novelo uskladiti zakon z odločbo ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče je namreč neskladnost zakonske določbe z ustavo ugotovilo leta 2010. Opozorilo je, da zakon ne ureja posebnega položaja in pravic nekdanjih strank sodnih postopkov, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred letom 2007, pa do takrat niso vložile pritožbe, so pa zaradi domnevne kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja vložile odškodninske tožbe zoper državo.
Glavni namen predlaganih sprememb zakona je tako boljše delovanje zakona v korist strank v sodnih postopkih, okrepitev možnosti prijateljskih poravnav ter minimalna krepitev kontrolnega mehanizma iz pristojnosti pravosodne uprave ministrstva za pravosodje in javno upravo, je zapisano v gradivu, ki so ga z vladnega urada za komuniciranje poslali po seji vlade.
S predlogom naj bi se tako dodatno krepile določbe veljavnega zakona v korist strank sodnih postopkov, prav tako se izboljšujejo možnosti postopkovnega odločanja predsednikov sodišč o pravnem sredstvu druge stopnje. Poleg tega novela nekoliko krepi pristojnosti s področja opravljanja pravosodne uprave ministrstva za pravosodje in javno upravo.
Z novelo naj bi se razbremenilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice glede odločanja o zahtevkih strank iz Slovenije, država pa lahko v okviru prijateljskih poravnav izplačuje nižje odškodnine za nepremoženjsko škodo, kot bi jih prisodilo evropsko sodišče.
Druga obravnava omenjene novele je na odboru DZ za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo potekala praktično brez razprav. Odbor je dopolnjen predlog novele podprl s 13 glasovi za in štirimi proti.
V nadaljevanju so člani odbora v drugi obravnavi podprli tudi odlok o letnem načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za leto 2012. Glede na načrt ravnanja s stvarnim premoženjem vlada načrtuje letos okoli 147,8 milijona evrov prihodkov od prodaje stvarnega premoženja ter slaba dva milijona prihodkov od oddaje nepremičnega premoženja v najem. Za nakupe stvarnega premoženja pa letos vlada načrtuje 92,6 milijona evrov, za nove najeme nepremičnega premoženja pa 2,1 milijona evrov, piše v gradivu.
