Ljubljana, 23. aprila (STA) - Predstavniki sindikatov javnega sektorja in vlade nadaljujejo pogajanja o napovedanih rezih v plače. Sindikalna stran je pred pogajanji izrazila pričakovanje, da bo vlada prišla z novim približevalnim predlogom. Minister Senko Pličanič pa je med pogajanji pojasnil, da je enotni predlog koordinacije stavkovnih odborov za vlado nesprejemljiv.
Po ministrovih besedah je vlada od začetka pogajanj na vseh za sindikate ključnih točkah popustili, pri plačah, pri odpravi plačnih nesorazmerij in pri regresu. "Pripravljeni smo skleniti kompromis tudi pri ostalih ukrepih, ki se nanašajo na zaposlene v javnem sektorju, sindikati pa trmasto vztrajajo pri svojem," je pojasnil Pličanič.
Zadnji sindikalni predlog je tudi njihov edini do zdaj, je dejal minister in dodal, da so ga vezali tudi na ukrepe, ki se ne nanašajo neposredno na njih. To so po njegovih besedah ukrepi, povezani s socialnimi pravicami in z normativi v šolstvu, o čemer pa se bodo pogajali v drugih pogajalskih podskupinah.
"Vlada je šla do minimuma, pod ta minimum ne more iti," je poudaril. Po Pličaničevih besedah je to odprava obeh četrtin plačnih nesorazmerij in 10-odstotno znižanje plač, pri regresu pa 50-odstotno znižanje mase sredstev za regres javnih uslužbencev. Vlada pa je pripravljena tudi na odmrznitev napredovanj v letu 2013, kar je bil dodaten pogoj sindikatov.
"Vlada nižje s svojimi pogajalskimi predlogi ne more in skrajni čas je, da sindikati javnega sektorja sprevidijo, da moramo tudi zaposleni v javnem sektorju deliti usodo vseh zaposlenih v državi," je bil odločen minister. Glede zahtev policistov pa je Pličanič povedal, da policijski sindikati zelo pretiravajo in da so njihove zahteve popolnoma neutemeljene.
Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je pred pogajanji ponovil, da je v njihovem pisnem predlogu nekaj "bizarnega", saj ga je vsebinsko vlada zavrnila že na torkovih pogajanjih. "Zato je možno zgolj eno, da bo vlada spremenila svoje stališče do tega predloga, sicer pravega smisla, da smo pisali tisto, kar smo na pogajanjih povedali, ne vidim," je dodal.
Ravnanje vlade v teh pogajanjih je po njegovih besedah vedno bolj nenavadno, "kot bi bil njen ključni interes, da odgovornost za propadla pogajanja prenese na sindikate". Štrukelj je slišal govorice, da naj bi vlada pred sindikate danes prišla s približevalnim predlogom, kar je po njegovih besedah dobro. Napovedal je, da ga bodo skrbno preučili in ocenili, ali je za sindikate sprejemljiv. Ob tem je izrazil dvom, da bo brez vsebinskih premikov pri vladnem približevalnem predlogu prišlo do dogovora, in zatrdil, da so sindikati vedno pripravljeni na premike.
Glede zaostrovanja stavke pa je Štrukelj pojasnil, da s terena dobivajo zahteve, da zaostrijo konflikt z vlado na točki javnih storitev in socialne države, tako bi do zaostrovanja stavke lahko prišlo prej, kot je sam predvideval. To pomeni, da zaostrovanje ni izključeno tudi v prihodnjih tednih, je pojasnil vodja koordinacije. Po njegovem mnenju je to odvisno od ravnanja vlade, saj "samo vlada nosi odgovornost za konflikt".
Ob tem je opozoril na mnenje fiskalnega sveta, ki je v petek po njegovih besedah predlagal identično stališče, kot ga je imela sindikalna pogajalska skupina. In sicer, da se do konca leta podaljša interventni zakon, da se plače javnih uslužbencev zamrznejo in da si "v tem času vzamemo čas, da bomo ravnali razumno", je pojasnil Štrukelj. Vlada po njegovih besedah z nerazumnimi predlogi vodi državo v konflikt.
Osnova za zbliževanje stališč je na današnjem nadaljevanju pogajanj v okviru podskupine za plače enoten približevalni predlog sindikatov. Policisti pa zahtevajo ločena pogajanja o njihovih posebnih zahtevah. Vodja vladnega dela pogajalske podskupine za plače Lidija Apohal Vučkovič je v petek ocenila, da gre predlog koordinacije stavkovnih odborov gre v smeri zbližanja.
Sindikati v pisnem predlogu vladi pristajajo na sedemodstotno znižanje plač ob hkratni odpravi obeh četrtin plačnih nesorazmerij, ob tem pa so zapisali tudi pogoje za leto 2013. Dodana so napredovanja v nazive, ki so ustavljena že dve leti, in pa pogoj, da se umaknejo standardi in normativi v šolstvu.
