Gre za novelo kazenskega zakonika, novelo zakona o kazenskem postopku, zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, dopolnitve zakona o gospodarskih družbah in zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Predsednik republike Danilo Türk je akt o razpustitvi državni zbor podpisal 21. oktobra lani, poslanke in poslanci pa so že po razpustu, 2. novembra, ponovno odločali in potrdili pet omenjenih zakonov, na katere je državni svet izglasoval veto.
Ustavno sodišče je presodilo, da razpust DZ in razpis predčasnih volitev ne pomenita prenehanja obstoja DZ, temveč DZ obstaja in ohrani svoj mandat vse do konstituiranja novega DZ, je v današnji razglasitvi povedal Petrič.
"Ker je državni zbor nosilec zakonodajne oblasti in ker je vsebina njegovega mandata prav v izvrševanju zakonodajne oblasti, državni zbor, ki je razpuščen z aktom predsednika republike, ohrani svojo zakonodajno funkcijo, vse dokler te funkcije na prvi seji ne prevzame novoizvoljeni državni zbor," je po Petričevih besedah razsodilo ustavno sodišče in dodalo, da je kontinuirano izvrševanje zakonodajne funkcije za učinkovito delovanje države temeljnega pomena.
Ustavno sodišče je tudi zavrnilo očitek državnega sveta, ki je izpodbijal omenjene zakone, da je po razpustu zakonodajna funkcija DZ omejena samo na sprejemanje nujnih zakonov. Vsako omejitev zakonodajne funkcije, ki je ena od treh temeljnih funkcij državne oblasti, bi morala ustava izrecno predvideti, poudarja Petrič. Ker ustava tovrstnih omejitev ni predvidela, razpust DZ ne vpliva na veljavnost zakonov in drugih odločitev, sprejetih v času od razpusta do konstituiranja novega DZ, je dodal.
DZ s tem po mnenju ustavnega sodišča ni prekoračil svojih ustavnih pristojnosti, je dejal Petrič v današnji ustni razglasitvi odločbe. Proti takšni odločitvi sta sicer glasovala sodnika Jan Zobec in Mitja Deisinger, ki sta tudi podala odklonilni ločeni mnenji.
Zobec je v svojem odklonilnem mnenju zapisal, da je jedro njegovega nestrinjanja z odločitvijo ustavnega sodišča v tem, da bi moral ustavodajalec izrecno predvideti omejitev zakonodajne funkcije DZ v času njegovega razpusta. Po njegovem mnenju je večinsko stališče preozko in pretogo ter, kot ocenjuje, "ekskluzivno pozitivistično".
Kot pravi, je razpust stanje prehoda, ki mora imeti svoj odsev tudi v obsegu zakonodajnih pooblastil. Položaj DZ v času razpusta in predčasnih volitev v DZ pa je, kot poudarja Zobec, bistveno drugačen kot pri rednih volitev, ki so posledica izteka mandatne obe. Po njegovem mnenju je v času razpusta zakonodajna oblast DZ zožena na nujne, neodložljive odločitve, med katere izpodbijani zakoni po njegovi ugotovitve ne spadajo. Tako je DZ po njegovem mnenju prekoračil svoja pooblastila, odločanje o zakonih pa bi moral prepustiti novemu sklicu DZ.
Tudi Deisinger poudarja, da razpust DZ ni enako kot razpust volitev. Kot poudarja, ima razpust DZ drug pomen, kot samo skrajšanje mandata in razpis predčasnih volitev. Razpust parlamenta po njegovem mnenju hkrati pomeni, da nima istih zakonodajnih pristojnosti, kot jih sicer ima DZ, saj tako inštitut razpusta DZ ne bi imel nobene vsebine in bi bil samo nekakšen tehnični termin za stanje pred volitvami. Takšna razlaga je po njegovem mnenju nesprejemljiva.
V primeru vseh zakonodajnih pooblastil razpuščenega DZ ta lahko, kot je zapisal Deisinger, nelegitimno sprejema vse zakone, tudi takšne, ki sploh niso nujni, lahko pa celo zlorablja svoj položaj in večina lahko sprejema zakone v svojo politično korist. Zato bi bilo po njegovem mnenju treba onemogočiti nelegitimno popolno zakonodajno funkcijo razpuščenega DZ.
Državni svetniki so zato na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno, ali so omenjeni zakoni v skladu z ustavo, saj jih je, kot so navedli, sprejel organ, ki je bil v času glasovanja že razpuščen in ni imel pristojnosti glasovati. Pri tem so se sklicevali na razlago izraza razpust, kot velja v tujini, kjer parlamenti po razpustu ne morejo več sestajati.
DZ pa je na zahtevo odgovoril s sklicevanjem na določbo 81. člena ustave, po kateri mandat DZ traja po volitvah do prve seje novoizvoljenega državnega zbora.
