Člani strokovne skupine so se na ponedeljkovem sestanku dogovorili, da bo ožji del skupine pripravil delovni osnutek besedila ustavnega zakona o vnosu fiskalnega pravila v ustavo. Proces bosta vodila člana komisije, ustavni pravnik Tone Jerovšek in ekonomist Igor Masten.
DZ je na podlagi mnenja strokovne skupine in posledično ustavne komisije minuli teden predlagal, da se vladni predlog spremembe ustavnega člena spremeni tako, da je v njem določeno tudi to, da morajo biti vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe zajeti v proračunih širše države.
Predlagal je tudi, da se določi, da morajo biti javne finance uravnotežene na način, ki zagotavlja, da država za svoje delovanje ne povečuje svoje zadolženosti oziroma na dolgi rok znižuje javni dolg. To naj se uredi tudi v izvedbenem zakonu, pri čemer naj se prouči možnost odstopanja od tega načela v izjemnih okoliščinah.
Pri pripravi končnega predloga spremembe ustave mora strokovna skupina ob tem proučiti tudi vse ostale pomembne vidike za ureditev fiskalnega pravila v ustavi in njegovo nadaljnje izvajanje.
Delovni osnutek, ki ga bo oblikoval ožji del skupine, bodo ostali člani proučili, nato pa se bodo enkrat po 7. maju verjetno znova sestali in ga obravnavali na skupni seji ter videli, "kako daleč so prišli".
V luči nekaterih namigovanj, da želi vladna koalicija postopek pospešiti v tej meri, da bi DZ o spremembi ustave glasoval še pred sprejemom varčevalnih ukrepov, je Cerar izrazil prepričanje, da strokovno delo do začetka maja, ko naj bi DZ sprejemal rebalans in spremljajoči zakon o uravnoteženju javnih financ, ne more biti zaključeno.
Cerar je zatrdil, da skupina dela, a ima pri tem svoj ritem in potrebuje dovolj časa, da lahko v miru pripravi predlog ustavne spremembe. Pri tem napoveduje, da si bodo vzeli toliko časa, kolikor ga potrebujejo, a zagotavlja, da skupina ne odlaša.
Na vprašanje, ali se s spremembo ustave mudi tudi zaradi možnosti omejevanja referenduma o zakonu o uravnoteženju javnih financ, je Cerar odgovoril, da so iz javnih izjav politikov res razbrali, da je eden od namenov za hitenje z ustavno spremembo možnost, da bi se referendum na tem področju omejil.
Spomnil je, da so že v mnenju o vladnem predlogu za začetek postopka spremembe ustave napisali, da obstaja možnost, da bi v primeru vnosa fiskalnega pravila v ustavo ob njegovem uveljavljanju v praksi lahko prišlo do položaja, ko bi bil referendum vprašljiv ali omejen zaradi protiustavnih posledic. V spornih primerih bi o tem takrat presojalo ustavno sodišče.
Kljub temu pa strokovna skupina po Cerarjevih besedah ocenjuje, da ukvarjanje s tem vprašanjem ni njihova temeljna naloga. Njihovo temeljno poslanstvo je, da pripravijo besedilo predloga spremembe ustave za ustavno komisijo, kalkulacije prepuščajo politiki, je pojasnil koordinator skupine. Pri tem je zatrdil, da se ne želijo podrediti političnemu vplivu.
Osebno Cerar meni, da ima fiskalno pravilo v ustavi lahko določen vpliv na omejevanje referendumov o teh vprašanjih. Vseeno pa so to še meglene hipotetične situacije, o katerih je nemogoče reči nekaj določnega, opozarja.
Strokovna skupina se je spopadla tudi z vprašanjem odgovornosti vlade oziroma nosilcev političnih odločitev v primeru na kršitve na ustavno raven povzdignjenega fiskalnega pravila.
Zaenkrat člani strokovne skupine po Cerarjevih navedbah ugotavljajo, da obstoječa orodja za ugotavljanje odgovornosti v primeru kršitve najvišjega pravnega akta v državi zadoščajo. Gre na primer za izglasovanje nezaupnice vladi v DZ, sprožitev interpelacije ali postopek ustavne obtožbe DZ zoper vlado pred ustavnim sodiščem.
Zaenkrat tako še ni bilo razprave o tem, da bi se vprašanje odgovornosti glede kršitve fiskalnega pravila posebej zapisovalo v ustavo, je sklenil Cerar.
