Družinski zakonik je vseboval številne dobre rešitve, ki so v korist otrok, a jih je "povsem zakrila razprava o spornih temah, kot so vrednote v slovenski družbi in definicija družine", je po seji parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide za STA pojasnil Vizjak.
Na ministrstvu se po njegovih besedah zavedajo, da državljani na referendumu niso glasovali denimo proti učinkovitejšemu urejanju rejništva ali učinkovitejši skrbi za otroka, ampak je šlo za le nekaj spornih členov.
S tem razlogom so zakonodajno službo vlade tudi zaprosili za mnenje, ali lahko dobre rešitve iz zakonika, kljub temu, da so bile v paketu s spornimi na referendumu zavrnjene, vnesejo v pravni red.
Vizjaku in ministrstvu postavlja tudi vprašanje, kako ugotoviti, katere vsebine pri izidu referenduma niso "pretehtale". Na podlagi odgovora službe vlade in mnenje stroke bo ministrstvo pripravilo seznam zakonov, ki bi jih novelirali, seznam pa dalo v razpravo zainteresirani javnosti, je povedal Vizjak.
Stroka si je sicer enotna, da DZ leto dni ne bo smel sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev na referendumu. Tako namreč določata zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter ustava.
Nekoliko različna pa so stališča glede sprejemanja vsebin, ki niso sporne. Pravnik Rajko Pirnat meni, da DZ vsaj eno leto ne sme sprejeti zakona, ki bi uzakonil bistvene določbe, zaradi katerih je družinski zakonik na referendumu padel. Te pa so se izkristalizirale v kampanji, je dejal po referendumu.
Tudi pravnik Miro Cerar meni, da DZ zdaj vsaj eno leto ne sme sprejeti rešitev iz zakonika, vendar slednje po njegovih besedah velja tudi za določbe, ki niso sporne za nobeno od strani.
Kljub temu pa bi bilo po Pirnatovem mnenju mogoče sprejeti rešitev, s katero bi DZ uresničil odločbo ustavnega sodišča, s katero je zakonodajalcu naložilo, da mora partnerjem v istospolni skupnosti omogočiti enake medsebojne pravice, kot jih imajo zakonci v zakonski zvezi (medsebojno dedovanje). Te določbe je vseboval zakonik.
Generalni sekretar Ustavnega sodišča RS Erik Kerševan je sicer že ob tem, ko je ustavno sodišče dovolilo referendum o zakoniku, poudaril, da je DZ ne glede na izid referenduma dolžan odpravljati ugotovljene protiustavnosti obstoječe zakonodaje z novimi zakoni ali z zakoni, ki ožje urejajo določena vprašanja.
