Nacionalni reformni program navaja ukrepe, ki jih bo Slovenija sprejela za uresničitev ciljev iz nove razvojne strategije EU - Evropa 2020. Program je del t.i. evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja proračunskih in makroekonomskih politik ter strukturnih reform članic EU.
Vlada mora nacionalni reformni program v Bruselj poslati do sredine meseca, dokončno pa naj bi ga potrdila na seji prihodnji teden. Pri tem naj bi upoštevala tudi nekatere predloge in pomisleke poslancev in socialnih partnerjev.
Vlada v predlogu nacionalnega reformnega programa jasno daje prioriteto ukrepom za stabilizacijo javnih financ pa tudi predvidenemu znižanju davčnih bremen za gospodarstvo in poenostavitvam davčnega postopka.
Kot je uvodoma poudarila Katja Lautar z ministrstva za finance, gre za predlog, katerega končno različico bo vlada sprejela v četrtek. Prav tako so odboru posredovali različico, kot jo je sprejela vlada, čeprav so v vmesnem času že prišli v javnost nekateri natančnejši podatki, na primer o javnem dolgu. "Določene ukrepe bomo smiselno prilagodili in spremenili," je pojasnila in dodala, da je narava dokumenta "informativna".
Poslanci so imeli sicer v zvezi s predstavljenim dokumentom številna vprašanja in pripombe, predvsem glede učinkov in časovnice posameznih ukrepov. Poslanec SD Srečko Meh je med drugim poudaril, da če želimo širok konsenz, potrebujemo čas za razpravo. "Mi bomo začrtali smer, v katero vodimo svoje korake, in ta je izjemno pomembna," je poudaril ter izpostavil, da v programu manjkajo konkretni cilji.
Strinjal se je tudi predsednik odbora Matjaž Han (SD), ki je ocenil, da "tako slabega dokumenta" v DZ že dolgo niso prejeli. Vlado je pozval, naj naslednjič bolje pripravi gradivo, ki ga predloži poslancem. Sicer pa so se ti danes s predlogom nacionalnega reformnega programa samo seznanili, niso pa ga potrjevali.
Člani odbora so danes tudi potrdili predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah, ki se sprejema po nujnem postopku. S sprejemom zakona se mudi, ker gre za prenos evropske direktive v slovenski pravni red, za kar pa se je rok iztekel že 30. junija lani.
S spremembami zakona želi vlada po nareku EU med drugim doseči izboljšanje konkurenčnosti družb z zmanjšanjem upravnih obremenitev, ki so povezane z izpolnjevanjem zahtev glede poročanja in objave nekaterih listin pri postopkih s statusnim preoblikovanjem. Prav tako se zaradi tehnološkega napredka uvaja uporaba elektronskih medijev za poenostavitev in pocenitve postopkov.