Partnerji so dokument izhodišč za nov socialni sporazum uskladili na podlagi ocene, da je gospodarska kriza resno prizadela Slovenijo, da v Evropi in ZDA kriza še traja in da so različni kazalci iz meseca v mesec slabši ter da se Evropi letos obeta blaga recesija.
Prav tako so upoštevali oceno, da se pojavljajo razpoke v "evropski zgradbi" in ustroju evropske denarne unije, da bo Slovenija v prihodnosti soočena z reševanjem lastnih težav in s potrebo po sodelovanju pri reševanju najbolj perečih problemov EU ter da se v času gospodarske in socialne krize še poglabljajo težave v delovanju pravne države.
Podpisniki izhodišč so si za cilj postavili prizadevanje za trajnostni ekonomski in socialni razvoj ter povečanje blaginje ljudi, ki se odraža v kakovosti življenja, visoki stopnji zaposlenosti in učinkoviti pravni varnosti.
Socialni partnerji so se zavezali, da bo konsolidacija javnih financ temeljila na takojšnjih ukrepih, ki bodo usmerjeni v izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V tej luči so predvideli ustrezno zmanjšanje obremenitev dela, povečanje olajšav za investicije, stimulativne davčne ukrepe za lažji začetek poslovanja in druge ukrepe za povečanje proračunskih prihodkov.
V letu 2012 in 2013 nameravajo poleg spodbud za pošteno delo sprejeti ukrepe v smeri odpravljanja finančne nediscipline, zlorab na področju davkov in prispevkov ter sive ekonomije. Velik poudarek bodo posvetili reviziji postopkov javnega naročanja, skrbnejšemu upravljanju in preglednejšemu poslovanju strateških podjetij v državni lasti, postopkom nabave blaga in materiala.
Na odhodkovni strani proračuna bo posebna pozornost namenjena racionalizaciji in povečanju učinkovitosti v javnem sektorju.
Socialni partnerji so med drugim ugotovili, da je treba Slovenijo umestiti na pot trajnostnega razvoja. Pri tem so izpostavili, da morajo okoljske tehnologije in ozelenjeno podjetništvo, okoljsko odgovorna raba domačih okoljskih virov, sonaravno kmetijstvo, turizem, promet (tirni, javni, kolesarjenje), gradbeništvo (energetske prenove zgradb, pasivna gradnja, domači gradbeni materiali) in podobne dejavnosti postati jedro slovenskega inovacijskega, trajnostnega razvojno-okoljskega preboja.
Zavzeli so se tudi za skladnejši regionalni razvoj, decentralizacijo in varno stopnjo samooskrbe s strateško pomembnimi dobrinami - hrano, vodo, lesom in obnovljivimi viri energije.
Poudarili so tudi, da je za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in izboljšanja konkurenčnosti gospodarstva potrebno vzpostaviti poslovno okolje, ki bo omogočalo izrabo znanja za inovacije. Napredovati bo treba na področju zdaj zapletenega administrativnega okolja in plačilne nediscipline, so prepričani.
Bistveno večji pomen bo treba po njihovih besedah posvetiti tudi izvozu oz. intenzivnejšemu posredovanju slovenskega blaga in storitev na obstoječe in nove trge. V zasebni in javni sektor bo treba privabiti tuje investicije.
kot so zapisali socialni partnerji, je treba spodbujati aktivne politike, povezane s potrebami gospodarstva. Usmerjene morajo biti tudi v kakovostna delovna mesta, ki bodo zagotavljala ekonomsko in socialno varnost, predvsem pa prehajanje iz bolj fleksibilnih zaposlitev v zaposlitve za nedoločen čas, so dodali.
Kot so poudarili, bodo še naprej razvijali koncept varne prožnosti, kar bo podjetjem dalo možnost bolj učinkovitega prilagajanja razmeram na trgu.
Socialni partnerji si želijo tudi, da bi koncept vseživljenjskega učenja ter izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v vsej aktivni dobi postali samoumevni. V skladu s ciljem daljšega obdobja zaposlenosti nameravajo izvajati ukrepe v podporo zdravemu življenjskemu slogu ter krepitvi varnosti in zdravja pri delu.
Napovedali so še prenovo ukrepov aktivne politike zaposlovanja, pri čemer želijo zmanjšati razdrobljenost programov, in krepitev koncepta družbene odgovornosti podjetij.
Kot so še zapisali, je treba z vidika socialne varnosti zaposlenih še naprej zagotavljati zakonsko pravico do minimalne plače ter oblikovati politike v podporo udeležbi zaposlenih pri dobičku in ustvarjanju novih delovnih mest.
Navedli so še, da se o višini plač v zasebnem sektorju s kolektivnimi pogodbami na različnih ravneh dogovarjajo predstavniki delodajalske in delojemalske strani.
