Kot je razvidno iz predloga zakonske novele, objavljenega na spletnih straneh ministrstva, dvig prevzemnega praga na eno tretjino deleža glasovalnih pravic predstavlja konvergenco in primerljivost višine prevzemnega praga s pragovi drugih držav članic EU ter uskladitev praga s kvalificiranimi deleži obveščanja o pridobitvah vrednostnih papirjev.
Zdaj veljavni zakon o prevzemih prevzemni prag določa pri 25 odstotkih, dodatni prevzemni prag pri 10 odstotkih in končni prevzemni prag pri 75 odstotkih. Slovenija s tem odstopa od drugih držav; poleg Madžarske ima namreč najnižji prevzemni prag med vsemi članicami EU (večina članic ima prevzemni prag določen pri 30 odstotkih).
Dvig prevzemnega praga na tretjino deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi je po navedbah ministrstva usklajen tudi z zahtevami glede obveščanja po zakonu o trgu finančnih instrumentov in s pragovi kvalificiranih deležev po zakonu o bančništvu.
Dvig prevzemnega praga na tretjino glasovalnih pravic v ciljni družbi je ministrstvu pred dvema tednoma predlagala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Po mnenju ATVP prevzemni prag v višini 25 odstotkov predstavlja eno izmed ovir za investicije institucionalnih vlagateljev. Obveznost podati prevzemno ponudbo že pri 25 odstotkih ima namreč za posledico, da večji vlagatelji, ki bi si zaradi velikosti svojega vložka želeli imeti vpliv vsaj na določene poslovne odločitve, takšnega cilja brez prevzemne ponudbe, ki se mora nanašati na vse delnice, ne morejo doseči.
