Predlog novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki ga je pripravila še prejšnja vlada Boruta Pahorja, med drugim spreminja pogoje za poplačilo navadnih upnikov v prisilni poravnavi s 50 na 30 odstotkov v štirih letih oz. na 40 odstotkov v primeru plačila v osmih letih. Poleg tega zagotavlja dodatno zaščito upnikov in delavcev ter uvaja institut male prisilne poravnave.
Novela zakona je nujna, se je danes strinjal minister za pravosodje Senko Pličanič. Naše gospodarstvo potrebuje institut prisilne poravnave, saj je njen cilj zagotoviti nadaljevanje poslovanja zdravih jeder dolžnika, je dejal in spomnil, da takšno ureditev poznajo tudi v drugih državah.
Drugače menijo v malem gospodarstvu. Štefan Grosar iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je prisilno poravnavo primerjal z zdravljenjem bolnika, za katerega vemo, da ni rešitve. "In to na račun perspektivnih malih podjetij," je nadaljeval ter dodal, da je bila več kot polovica ukinitev malih podjetij v zadnjih dveh letih posledica insolvenčne zakonodaje, ki omogoča krajo premoženja.
"Kdor v štirih letih ni sposoben vrniti 50 odstotkov svojega premoženja, ni vreden, da je med nami," je ponazoril Grosar, po drugi strani pa je Alenka Avberšek iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) zagovarjala prisilno poravnavo kot boljšo od dveh slabih rešitev.
Stečaj, ki je usmerjen v razprodajo premoženja, je slabša rešitev kot pa prisilna poravnava, ki ima za nalogo reševanje zdravih jeder dolžnika, je dejala. Podprla je tudi predlagano znižanje odstotka obljubljenega poplačila upnikov. Z lani spomladi spremenjenim zakonom uvedena zahteva po 50-odstotnem poplačilu upnikov v štirih letih se namreč zdi GZS previsoka.
Združenju stečajnih upnikov se zdi že sedanja ureditev škandalozna, predlagano novelo zakona pa razumejo kot vnovičen poskus diskriminiranja upnikov v korist nevestnih lastnikov podjetij. Stečaj je edina možnost, da podjetje izplava iz težav, mora pa ga spremljati sprememba lastništva, je dejal predstavnik združenja Bojan Oblak. "Tisti, ki je podjetje spravil v insolventnost, ga bo le težko spravil iz težav," je pojasnil.
Po Oblakovem mnenju bi morali pripraviti povsem novo insolvenčno zakonodajo, ki bo v ospredje postavila upnike. A Matevž Frangež (SD) je opozoril, da časa za dolgotrajno spreminjanje zakonodaje ni, Jasmina Opec (SLS) pa je vprašala, ali je prav, da država postavlja pogoje, ko pa gre za stvar dogovora med upniki in dolžnikom.
Prisilna poravnava se je v preteklosti izkazala za precej sporen inštitut, ki je bil predvsem namenjen izigravanju, pa je opozoril Rihard Braniselj (Lista Virant). Dolžniki se namreč zanjo pogosto odločijo le z namenom kupovanja časa, da bi pred uvedbo stečaja še uredili nekatere zadeve. Tadej Kotnik z Univerze v Ljubljani pa je dejal, da bo znižanje odstotka poplačila upnikov omogočilo še dodatno zavlačevanje.
Zaradi zagotovitve učinkovite in realne možnosti prestrukturiranja insolventnih podjetij je prejšnja vlada predlog novele insolvenčnega zakona poslala v obravnavo v DZ po nujnem postopku. Vendar pa se je kolegij predsednika DZ odločil za obravnavo po rednem postopku, a preden se bo z dokumentom soočil odbor DZ za pravosodje kot matično delovno telo, bo DZ na zahtevo poslancev SDS o njem opravil še splošno razpravo.
