Ustavno sodišče je konec februarja v DZ posredovalo zahtevo vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti 28., 29. in 54. do 61. člena zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Vrhovno sodišče je namreč mnenja, da naštete določbe zakona niso skladne z ustavo ter Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče je dalo DZ 30 dni časa, da se izreče o zahtevi vrhovnega sodišča.
Kot je na današnji seji odbora uvodoma pojasnila predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ Janja Koroš, 28. člen zakona določa vsebino sklepa o preiskavi, ki ga izda agencija za varstvo konkurence, ki sicer še ne deluje, in narekuje, da zoper ta sklep ni sodnega varstva. V 29. členu so medtem določene pooblaščene osebe, ki opravljajo preiskavo, njihove pristojnosti, dolžnost podjetja omogočiti dostop do prostorov in dokumentacije, čas oprave preiskave in možnost agencije, da od sodišča ali drugega organa zahteva izročitev poslovne dokumentacije.
Vrhovno sodišče meni, da sta omenjena člena v nasprotju z ustavnimi pravicami do nedotakljivosti stanovanja, do varstva tajnosti pisem in drugih občil ter do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.
DZ se s tem po besedah Koroševe ne strinja. Pravnica je pri tem opozorila, da se gospodarska dejavnost po ustavi ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo ter da so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco, prepovedana. Pri tem varstvo konkurence po ustavi ne predvideva varstva tržnega položaja gospodarskega subjekta na trgu, temveč svoboden trg.
Koroševa je spomnila tudi na pogodbo o delovanju EU, ki varstvu konkurence pripisuje velik pomen. Svet EU je po njenih besedah sprejel tudi uredbo, ki pristojni komisiji daje podobna pooblastila kot zakon o preprečevanju omejevanja konkurence pooblaščenim osebam slovenske agencije.
V zakonodajno-pravni službi DZ izpostavljajo tudi, da agencija ni edini upravni organ, ki ima pooblastilo vstopiti in opraviti preiskavo v poslovnih prostorih subjektov nadzora brez sodne odločbe. To lahko namreč počnejo tudi davčni inšpektorji.
Glede ustavne pravice do zasebnosti je Koroševa dejala, da ta ne pomeni, "da za pravne osebe velja, da vse, kar je povezano z njihovim poslovanjem na trgu in pridobivanjem dobička, pomeni zasebnost in upravičeno pričakovanje zasebnosti v zvezi s poslovno dokumentacijo oz. da je varstvo pravnih oseb povsem izenačeno z varstvom fizičnih oseb". To naj bi dokazovala tudi tuja sodna praksa.
Določbam od 54. do 61. člena medtem vrhovno sodišče očita neskladnost z ustavno pravico do sodnega varstva. Kot ugotavlja, bi moralo pravno sredstvo posamezniku omogočati, da učinkovito varuje svoje pravice, sodišču pa nalagati nepristransko presojo odločitve. V tej luči opozarja, da je glede na zakon o preprečevanju omejevanja konkurence pritožba v upravnem postopku in upravnem sporu izključena.
V DZ verjamejo, da je mogoče pravico do pritožbe v okviru upravnega postopka izključiti, če je zagotovljeno drugo pravno sredstvo, pri čemer so navedli tožbo v upravnem sporu.
Z argumenti Koroševe se je v celoti strinjal tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Uroš Rožič. Na vladi sicer verjamejo, da je izvajanje izpodbijanih določb nujno za izvajanje obveznosti, ki jih ima Slovenija kot članica EU. Skladno s tem so ustavno sodišče pozvali, naj ugotovi skladnost vseh določb.
Mnenje zakonodajno-pravne službe, ki bo zdaj pripravila odgovor ustavnemu sodišču, so soglasno podprli vsi člani odbora.
