Ljubljana, 27. marca (STA) - V obdobju med letoma 2005 in 2010 je pod pragom revščine živelo okoli 12 odstotkov prebivalcev Slovenije. Če v dohodek ne bi šteli socialnih prejemkov, bi se stopnja tveganja revščine v tem obdobju skorajda podvojila, kažejo podatki državnega statističnega urada. V Sloveniji so socialni prejemki tako pomemben dejavnik zniževanja revščine.
Najnižja stopnja tveganja revščine v tem obdobju je bila v letu 2009, in sicer 11,3-odstotna, najvišja pa v letu 2010, ko je bila 12,7-odstotna. To pomeni, da je v letu 2010 živelo pod pragom tveganja revščine 12,7 odstotka ali 254.000 oseb. Prag tveganja revščine je v letu 2010 znašal nekaj več kot 7000 evrov letno za enočlansko gospodinjstvo in nekaj manj kot 14.800 evrov letno za štiričlansko gospodinjstvo (dva odrasla in dva otroka).
Po podatkih statističnega urada je v istem obdobju v Sloveniji približno 41 odstotkov gospodinjstev s svojimi mesečnimi dohodki mesec preživelo z manjšimi težavami. Dokaj lahko je mesec s svojimi dohodki preživelo 21 odstotkov gospodinjstev, brez težav pa približno 12 odstotkov gospodinjstev. Težave s tem je imelo okoli 27 odstotkov gospodinjstev.
V Sloveniji so dohodki relativno enako porazdeljeni, kaže Ginijev količnik. To je kazalnik, ki pokaže, kako je dohodek porazdeljen med prebivalce, njegova vrednost pa se lahko giblje med nič odstotki (popolna enakost) in 100 odstotki (popolna neenakost). V obdobju med letoma 2005 in 2010 se je vrednost Ginijevega količnika v Sloveniji gibala med 22,7 odstotka in 23,8 odstotka, kar kaže na relativno enakomerno porazdelitev dohodkov.
Izdatki za socialne prejemke, tako skupaj kot na prebivalca, so se v obdobju od leta 2000 do leta 2009 povečevali. V celotnem opazovanem obdobju je bilo približno 42 odstotkov sredstev namenjenih za področje starosti, za področje bolezni in zdravstvenega varstva pa približno 32 odstotkov. Za področji družina in otroci ter invalidnost je bilo namenjenih v povprečju osem odstotkov sredstev, kažejo podatki statističnega urada.
Socialni prejemki v Sloveniji so nižji od povprečja v 27 državah EU. Te so za socialne prejemke namenile v povprečju več kot četrtino BDP, Slovenija pa je za te prejemke namenila več kot petino BDP. Največ sredstev so v tem obdobju namenile Francija, Danska in Švedska, vsaka več kot 28 odstotkov, Latvija, Romunija, Estonija in Bolgarija pa najmanj, vsaka manj kot 15 odstotkov BDP. Slovenija se je po vrednosti uvrstila ob bok Irski in Španiji.
