V Bruslju poudarjajo, da je glavni cilj pobude evropskim podjetjem omogočiti večjo prisotnost na trgih javnega naročanja v drugih delih sveta in jim zagotoviti enakopraven dostop do njih.
Predlog uredbe vsebuje tudi ukrepe, ki naj bi zagotovili, da se vsa podjetja, evropska in neevropska, obravnavajo enako, ko se potegujejo za posle na trgu javnih naročil v EU.
Med ključnimi novostmi uredbe je ta, da bo lahko komisija v primeru ponavljajoče se in resne diskriminacije proti evropskim ponudnikom v nečlanicah EU omejila dostop na trg EU podjetjem iz te države. Šlo bo na primer za izločitev ponudb ali določitev denarne kazni. Na tak način naj bi se okrepila recipročnost na trgu javnega naročanja.
Komisija bo lahko po novem naročnikom iz EU odobrila tudi možnost, da pri naročilih v vrednosti nad pet milijonov evrov izločijo ponudbe, ki vključujejo velik del tujega blaga in storitev, če ta naročila niso pokrita z obstoječimi mednarodnimi sporazumi.
Predlog izboljšuje tudi preglednost pri neobičajno nizkih ponudbah v okviru boja proti nelojalni konkurenci ponudnikov iz držav zunaj unije na notranjem trgu.
V Bruslju zagotavljajo, da je predlog v polni skladnosti z zavezami, ki jih je EU sprejela v okviru Svetovne trgovinske organizacije.
"V EU ne bi smeli biti več naivni in bi morali stremeti k pravičnosti ter recipročnosti v svetovni trgovini. Odprti smo za poslovanje in želimo se odpreti še bolj, a le, če bodo evropska podjetja lahko enakopravno tekmovala s tekmeci iz drugih držav," je poudaril evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier.
Ocenil je, da evropsko gospodarstvo zaradi omejitev pri dostopu do javnih naročil drugod po svetu izgubi 12 milijard evrov na leto. Pri tem Kitajska, Indija, Brazilija in Rusija evropskim podjetjem sploh ne omogočajo, da bi tekmovala za donosna javna naročila.
Javna naročila po podatkih komisije vplivajo na precejšen delež svetovnih trgovskih tokov in znašajo približno 1000 milijard evrov na leto. V EU javna naročila predstavljajo do 19 odstotkov bruto domačega proizvoda in so pomemben vzvod za spodbujanje rasti.
V svetovnem merilu je po ocenah komisije le četrtina svetovnega trga javnih naročil odprta za mednarodno konkurenco, omejitve pa vplivajo na sektorje, v katerih je EU zelo konkurenčna, kot so gradbeništvo, javni promet, medicinska oprema, energetika in farmacija.
