Virant je po srečanju s Šoltesom v izjavi za medije poudaril, da se računsko sodišče velikokrat sreča z dilemo, kakšno težo dati formalni pravilnosti poslovanja proračunskega uporabnika in kakšno težo dati gospodarnosti. Izpostavil je sicer, da je zakonitost na prvem mestu, a da se včasih denar troši zakonito, vendar zelo negospodarno. To pa je za proračun bolj negativno, kot če se včasih sredstva porabijo v nasprotju "s kakšnim členom kakšnega pravilnika", pa vendarle gospodarno.
Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je dodal, da so v prejšnjem letu izvedli več kot 215 revizij in na podlagi tega izdali mnenja o pravilnosti in smotrnosti porabe sredstev. Vsaj pri računovodskih izkazih se ta meja pravilnosti izboljšuje, tudi glede pravilnosti so nekateri vidni znaki napredka, pravi Šoltes. Obenem pa je opozoril, da še vedno prihaja do nepravilnosti, "ko imamo tolikšno število revidirancev in javnih uporabnikov".
Spodbudno pa se mu zdi, da je večina popravljalnih ukrepov, ki so jih zahtevali od revidirancev, sprejetih in uresničenih. To po njegovi oceni kaže na zavedanje, da je treba spoštovati priporočila in zahteve računskega sodišča, "ki so usmerjene v dobrobit javnih financ".
Tudi v preteklem letu se je povečalo število pobud za revizije, je dodal Šoltes. Veliko pobud je anonimnih, je še povedal, kar je po eni strani razumljivo, po drugi pa zaskrbljujoče. Velika večina teh anonimnih pobud se nanaša na področje zavodov in lokalne samouprave.
Je pa poudaril, da imajo tako kot vsaka institucija tudi oni določeno število zaposlenih, in da se "škarje" med pričakovanji in realno možnostjo izvedbe revizije "kar razpirajo". Pobud je na letni ravni nekaj manj kot 500, na podlagi tega pa izvedejo nekaj manj kot 100 revizij. Razlika je velika, priznava Šoltes, zato si tudi sam želi kadrovskih okrepitev na sodišču. Na sodišču po njegovih besedah namreč težko upoštevajo vse pobude, ki pa nimajo vse enake vsebinske teže. "Pri nekaterih pobudah gre tudi za neko prikrito obliko preračunavanja," je izpostavil.
Poročilo vsebuje tudi nekaj odmevnejših revizij, ki so jih objavili v letu 2011. Učinki nekaterih odmevnejših revizij pa so se po Šoltesovih besedah pokazali kasneje, eden takih primerov je denimo poročilo o Univerzijadi, je povedal. Poročilo o tem projektu so oni namreč objavili že junija 2011, "pa je zaradi toplih poletnih mesecev ostalo spregledano in je zaživelo šele v trdi zimi".
Ob tem je Šoltes dodal, da želijo tudi v prihodnje delovati neodvisno in tvorno sodelovati s komisijo za nadzor javnih financ oziroma državnim zborom, ki je njihov partner tudi pri obravnavi predlogov za morebitno spremembo zakonodaje.
Opozoril je še, da se je že trikrat ali štirikrat doslej zgodilo, da so se dan po tem, ko je sodišče vložilo poziv za razrešitev odgovorne osebe, pojavili predlogi za spremembo zakona o računskem sodišču, "tretji dan pa je zadeva že zamrla". Zakon o računskem sodišču je star že 11 let in tudi Šoltes sam je prepričan, da je tako kot vsak zakon sposoben boljše vsebine.
Tudi on in njegovi sodelavci so zato že opozorili, da je v zakonu nekaj stvari, ki bi jih morali izboljšati. Tukaj je omenil morebitne spremembe glede postopkov komunikacije z revidirancem, morda glede posameznih rokov, morda pa tudi glede vprašanj, ki se nanašajo na usodo njihovih pozivov k razrešitvi odgovorih oseb.
