Ustavna komisija je sprejela tudi sklep o ustanovitvi strokovne skupine za spremembo 148. člena ustave. Izmed ustavnih pravnikov bosta v strokovni skupini Lojze Ude in Tone Jerovšek, skupino pa bo koordiniral Miro Cerar.
Poleg njih bodo v skupini še ekonomist Žiga Andoljšek, nekdanja državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar, ekonomist Igor Masten, vrhovni državni revizor Jorg Kristijan Petrovič in ekonomist Tine Stanovnik.
V skladu z vladnim predlogom bo Slovenija na podlagi medvladne pogodbe 25 članic EU o fiskalnem paktu v ustavo vnesla fiskalno pravilo, po katerem morajo biti proračuni sektorja država brez zadolževanja uravnoteženi ali v presežku.
Sektor država med drugim vključuje državni proračun, proračune lokalnih skupnosti, pokojninsko in zdravstveno blagajno, Slovensko odškodninsko družbo ter javne zavode, sklade in agencije.
Vladni predlog dovoljuje, da so proračuni v primanjkljaju, kadar je to potrebno za odpravo večjih posledic naravnih nesreč ali drugih izjemnih okoliščin. Med temi je tudi gospodarska recesija. DZ bo moral z dvotretjinsko večino sprejeti zakon, ki bo primanjkljaj v takih primerih dovoljeval, pokriti pa ga bo treba s presežki drugih let.
Fiskalno pravilo se bo v skladu s predlogom začelo uveljavljati za proračun 2015, a morajo biti že proračuni pred tem letom pripravljeni tako, da bodo omogočili začetek veljave pravila.
Predlog predvideva tudi sprejetje posebnega zakona, ki bo podrobneje opredelil izvedbo fiskalnega pravila, DZ pa ga bo moral tako kot ustavni zakon za spremembo ustave potrditi z dvotretjinsko večino.
Minister za finance Janez Šušteršič je danes ocenil, da je bolj smiselno kot uvajati zgornjo mejo dolga oblikovati jasna pravila vedenja na področju javnih financ.
Vlada zato predlaga splošno uveljavljeno načelo uravnoteženega ali trajnostnega ravnanja na področju javnih financ. Fiskalno pravilo državi dopušča, da v posameznem obdobju ustvari tudi primanjkljaj, vendar pa bo država pri tem jasno omejena, pravi minister.
Delovni osnutek izvedbenega zakona odhodke proračunov omejuje tako, da se ti pomnožijo s količnikom med dolgoletno trendno ravnjo bruto domačega proizvoda (BDP) in napovedano ravnjo BDP v posameznem letu. Če bo pričakovana raven BDP v nekem letu bistveno nižja od trendne, bo možen primanjkljaj, če pa bo višja, pa bodo morali biti proračuni v presežku.
Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so po besedah direktorja urada Boštjana Vasleta naredili prvi poskus ocene, kaj bi se dogajalo, če bi bilo fiskalno pravilo že v veljavi.
Dovoljena meja odhodkov bi bila v zadnjih letih bistveno nižja od dejanskih odhodkov. V letu 2008 bi bila razlika 500 milijonov evrov, do leta 2010 bi se povzpela prek milijarde, v letu 2011 bi dosegla 1,6 milijarde evrov, letos pa bi znašala nekaj nad milijardo evrov.
Med člani komisije je vladalo široko soglasje, da je treba fiskalno pravilo uvesti v ustavo, razlike so bile le glede načina, kako do tega priti.
V SDS po besedah Branka Grimsa menijo, da je treba čim prej sprejeti jasen in nedvoumen signal, da ima Slovenija vzdržne javne finance in okvir za racionalno upravljanje z javnimi sredstvi. Tako bo država pokazala politično enotnost in okrepila ugled pri mednarodnih vlagateljih, je prepričan.
Franc Breznik (SDS) pa je povedal, da fiskalno pravilo uvaja novo paradigmo. Nikoli več ne bo tako, kot je bilo, je prepričan, sprememba pa bo posegla v neupravičene privilegije in v neproduktivne načine razmišljanja.
V Pozitivni Sloveniji pa po besedah Romana Jakiča ocenjujejo, da bi morala vlada jasno povedati, kaj uvedba fiskalnega pravila pomeni za upokojence, javne uslužbence, dijake in študente ter socialno ogrožene. Vlada bi morala zato prej predstaviti izvedbene ukrepe, strokovna skupina pa natančno proučiti posledice novega pravila. Maša Kociper je pri tem menila, da bi moralo pravilo dovoljevati vsaj zadolževanje za investicije.
Janko Veber (SD) je po drugi strani zatrdil, da je treba sprejeti tudi ukrepe za to, da se bo v Sloveniji ustvarilo več. Ključno vprašanje je zato, kako v trenutnih zapletenih razmerah, ko je gospodarstvo prezadolženo in vlada kreditni krč, pospešiti rast. Če bomo samo jemali in krčili, bomo posegli tudi v ustavno načelo socialne države, je dodal.
Po mnenju SD bo treba zagristi tudi v pokojninsko reformo, treba pa bo proučiti tudi, koliko ima država obveznosti z naslova denacionalizacije.
Šušteršič je v odgovoru na pomisleke povedal, da pravilo ne govori o tem, s kakšnimi ukrepi bo država dosegla spoštovanje fiskalnega pravila. "Sprejem pravila še ne pomeni ne krčenja socialnih pravic ne dviga davkov," je zagotovil. Glede zadolževanja za investicije pa je zatrdil, da bi to pomenilo preveliko nevarnost kopičenja dolga.
Predsednik ustavne komisije Gregor Virant je dejal, da je vrag odnesel šalo in da bo Slovenija morala ustaviti negativne trende v javnih financah. S tem se bomo izognili scenariju, ko ne bi več država jemala kreditov, temveč bi "kredit vzel državo".
