Ljubljana, 15. marca (STA) - Poslanec Pozitivne Slovenije Mitja Meršol po razkritju medijev, da je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja sodeloval in kot tajni sodelavec poročal za Službo državne varnosti (SDV), ne bo odstopil s funkcije, je danes potrdil za STA. Nekateri mediji so namreč poročali, da bi naj Meršol razmišljal o odstopu.
Drugih komentarjev Meršol ni želel dajati. V Pozitivni Sloveniji so sicer ob odprtju arhiva poslanca Mitje Meršola že včeraj ocenili, da gre za njegovo osebno zgodovino, ki se je zgodila pred več kot 40 leti v drugi državi in drugih pogojih.
POP TV je namreč v torek poročal, da poročila in analize delovanja jugoslovanskega odseka SDV na radiju BBC v Londonu kažejo, da je dolgoletni novinar, ljubljanski mestni svetnik, danes pa poslanec Pozitivne Slovenije Meršol, v 70. letih deloval in poročal kot tajni sodelavec SDV. Agentom tajne službe naj bi o svojih stikih s sodelavci in tujci poročal tudi v letih po vrnitvi v domovino. Pri tem je imel tajno ime "Lingvist".
Meršol je za televizijo dejal, da številne navedbe ne držijo, hkrati pa se je odločil, da svoje vloge v tistem času ne želi javno pojasnjevati.
Medtem pa v javnosti omenjena zadeva precej odmeva, mnenja pa so deljena. Publicist in raziskovalec dosjejev SDV Igor Omerza je v sredinih Odmevih dejal, da je bila tajna politična policija tako sprevržena organizacija, da je sodelovanje z njo in ovajanje ljudi po političnem temelju, nekaj, kar ni dostojno poslanca v državnem zboru.
Zgodovinar Jože Pirjevec je glede tega, kakšen vpliv naj imajo odločitve posameznika pred 40 leti na njegovo današnje življenje, razdvojen. "Ni lepo sodelovati s tajnimi službami, je pa včasih tudi neizbežno," je za Odmeve dejal Pirjevec, ki se mu zdi, da je Meršol sporočal govorice in obrobne podatke, ki niso nikogar tako življenjsko ogrožali, da bi si lahko kaj očital.
Meršolove preteklosti se je dotaknil tudi njegov dolgoletni sodelavec in nekdanji prvi mož časnika Delo Tit Doberšek, ki je dejal, da si vedno lahko rekel ne, ali si si upal tvegati, pa je bilo odvisno od pokončnosti. Kot je dejal za Delo, je sam take pobude večkrat zavrnil in zato ni čutil posebnih posledic, razen šikaniranja. Ob tem je dejal, da danes marsikdo pozablja, da je človek sestavljen iz glave, srca in hrbtenice.
Prvi predsednik državnega zbora France Bučar si je za Delo zastavil vprašanje, ali je mogoče s takšno "prtljago" iz preteklosti zasedati tako visoko funkcijo, kot je poslanska. Kot je dejal, mora Meršol sam presoditi, ali lahko moralno prenese svoja pretekla ravnanja. Ob tem pa je Bučar opozoril, da bi morali, če bi strogo sledili logiki, da takšni ljudje ne bi smeli opravljati javnih funkcij, odpustiti polovico vseh funkcionarjev, saj so v času razcveta bivšega sistema z Udbo sodelovali tako rekoč vsi "hotelski portirji, snažilke in šefi potovalnih agencij".
Nekdanja skupščina je kmalu po osamosvojitvi razpravljala, kaj storiti z ljudmi, ki so sodelovali z nekdanjo SDV. "Če se prav spomnim, smo tedaj sprejeli sklep, da jih ne bomo preganjali, jim bomo pa povedali, da vemo za njihova dejanja - sami pa naj presodijo, kako bodo ukrepali," je stališče za Delo povzel Bučar.
Nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm pa je za Večer v zvezi z lustracijo dejal, da je "tajna politična policija imela še toliko vpliva, da je to preprečila. Pomembno se mu zdi tudi vprašanje, ali se bo z Meršolom "tudi ukvarjala vsa država, kakor se z enim spričevalom". Zdaj se bo pokazalo, je za Večer še dejal Šturm, ali za vse veljajo enaka merila.
Med sodelavci nekdanje SDV naj bi bil po današnjem poročanju spletne strani tednika Demokracija poleg nekdanjega novinarja Meršola tudi njegov strankarski in poslanski kolega Matjaž Zanoškar. Ta je za STA zavrnil, da bi bil njihov sodelavec, da pa je res, da so ga občasno obiskali.
