Po mnenju sindikata je namreč izpodbijani akt v delu, ki se nanaša na višino nagrad ob delovnih jubilejih, v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena ustave. Zaposleni, ki se jim jubilejne nagrade izplačujejo na podlagi izpodbijanega akta, naj bi bili namreč v neenakem položaju v primerjavi z na primer zaposlenimi v šolstvu, čeprav naj bi bila vsebina kolektivnih pogodb, ki priznava jubilejne nagrade obema skupinama zaposlenih, primerljiva.
Po navedbah sindikata državnih organov prejme uslužbenec v državnem organu za 30 let delovne dobe jubilejno nagrado v višini 577,51 evra, zaposleni v šolstvu pa v višini 919 evrov.
Po mnenju ustavnega sodišča predlagatelj "s pavšalnim sklicevanjem na prikrajšanost pri izplačilu jubilejnih nagrad" ni izkazal pogoja za presojo, tj. da so ogrožene pravice delavcev.
V Sindikatu državnih organov Slovenije menijo še, da je izpodbijana določba tudi v neskladju s 153. členom ustave (usklajenost pravnih aktov). Kot navajajo, naj bi namreč z uveljavitvijo zakona o javnih uslužbencih prenehal veljati zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkih kot pravna podlaga za izpodbijani akt. Veljavna pravna podlaga za določitev jubilejnih nagrad javnih uslužbencev pa naj bi bila po mnenju sindikata zapisana v kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti.
