Slovenija z novelo zakona, ki ga je vlada v DZ po nujnem postopku poslala minuli teden, uzakonja odločitev držav območja evra, da zaradi slabih razmer v Grčiji, ki ni zgolj v dolžniški krizi, temveč tudi v pravi gospodarski depresiji, spremenijo pogoje za že izplačana posojila državi.
Ta odločitev pomeni, da bo Grčija sedaj za posojila plačala obrestno mero v višini pribitka 1,5 odstotne točke na Euribor ne glede na ročnost posojil. Sprva je bilo predvideno, da bo obrestna mera znašala tri odstotke nad Euriborjem za posojila z ročnostjo do treh let, in štiri odstotke nad Euriborjem za posojila z ročnostjo nad tremi leti.
Ročnost posojil se podaljšuje z do petih let na 15 let, obdobje moratorija na odplačilo glavnice posojila pa z do treh let na 10 let.
Gre za enega od prispevkov članic območja evra k uspehu drugega programa pomoči Grčiji, o katerem so se voditelji območja evra dogovorili oktobra lani, finančni ministri evrskega območja pa so ga dokončno potrdili februarja.
Ta program, ki poleg 130 milijard evrov javne pomoči vključuje tudi odpis dolga s strani zasebnih upnikov v zaželeni višini 107 milijard evrov, naj bi grško dolžniško breme do leta 2020 zmanjšal na vzdržno raven 120 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Končna odobritev nove javne pomoči Grčiji je odvisna od uspeha odpisa dolga, zasebni upniki pa imajo do četrtka čas, da se izjasnijo, ali bodo sprejeli ponujene pogoje grških oblasti.
Kot je pojasnil Mitja Mavko z ministrstva za finance, se zdi, da bo Slovenija kot zadnja država posojilodajalka Grčiji v nacionalni pravni red prenesla te spremembe pogojev. Pogoj za njihovo veljavnost je, da to storijo vse posojilodajalke.
Države območja evra so Grčiji doslej od predvidenih 80 milijard evrov iz prvega programa pomoči v šestih tranšah izplačale za 52,9 milijarde evrov posojil. Slovenija je pri tem od 387,8 milijona evrov izplačala za 243,5 milijona evrov.
Na podlagi sprememb pogojev se bo prihodek državnega proračuna na račun nižjih obresti na že izplačane tranše zmanjšal za 3,4 milijona evrov.
Vendar pa bo ob upoštevanju daljše ročnosti učinek na javne finance pozitiven, prihodek od obresti pa naj bi bil višji za 48,7 milijona evrov.
Mavko ob tem opozarja, da bo dejanski neto učinek manjši, saj ga je treba zmanjšati za stroške zadolžitve Slovenije na finančnih trgih, ki bodo nastali zaradi zamika odloga odplačila glavnice in jih je v trenutnih negotovih razmerah težko oceniti.
Na prihodnjo pomoč Grčiji zakonske spremembe nimajo vpliva, saj bo preostali potencial iz prvega programa pomoči Grčiji vključen v drugi program, ki pa se bo izvajal skozi začasni sklad za zaščito evra (EFSF).
Poslanci so v nadaljevanju na zaprti seji obravnavajo informacijo Banke Slovenije o višini izpostavljenosti centralne banke do grških državnih obveznic. Časnik Finance je pred dnevi poročal, da naj bi ta po neuradnih informacijah znašala 200 milijonov evrov.
Pri drugi pomoči Grčiji bodo sodelovale tudi Evropska centralna banka (ECB) in centralne banke območja evra.
Po pisanju medijev gre za zamenjavo obstoječih grških obveznic, ki so jih ECB in centralne banke na sekundarnem trgu kupile po precej nižji ceni, za nove obveznice.
Te naj bi imele višjo nominalno vrednost, tako ustvarjenemu dobičku pa naj bi se ECB in centralne banke nato odpovedale v korist članicam evrskega območja.
Za to naj bi v zameno dobile zagotovilo, da bodo te obveznice izključene iz vsakršnega morebitnega prisilnega odpisa dolga v prihodnosti.
