Iz sklepa vrhovnega sodišča s 23. januarja, ki so ga danes posredovali iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), izhaja, da je bila revizija vložena pravočasno, da pa ni popolna, ker je pooblaščenec ni podpisal. Ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo zakonska določila glede vračanja nepopolnih vlog v dopolnitev, je vrhovno sodišče nepopolno revizijo zavrglo.
Vrhovno sodišče tudi ni upoštevalo naknadno predloženega podpisanega izvoda revizije, saj je bil vložen po izteku roka, še izhaja iz sklepa.
V VZMD menijo, da je odločitev sodišča "absurdna in pomeni odrekanje pravice do sodnega varstva", in dodajajo, da zavrženje pravnega sredstva pomeni, da sodišče o zadevi vsebinsko ni odločalo, in to brez možnosti, da bi se pooblaščencu sploh dalo možnost, da "tako očitno napako popravi".
V združenju se zavedajo zahteve po formaliziranosti sodnega postopka, vendar pa menijo, da v primeru, ko vrhovno sodišče samo ugotovi, da v sodnem spisu obstaja s strani pooblaščenca podpisana revizija, ko je reviziji priloženo pooblastilo za vložitev revizije, ki sta ga podpisala tako VZMD kot njegov pooblaščenec, in ko je isti pooblaščenec VZMD zastopal tako pred okrožnim, kasneje višjim in vrhovnim sodiščem v zadevi dopustitve revizije in je zato v sodnem spisu vsaj 20 podpisov tega pooblaščenca, "strogo formalističnega stališča vrhovnega sodišča ni mogoče razumeti drugače, kot odrekanje pravici, da o sporni zadevi odloči neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče".
S tovrstnimi odločitvami vrhovnega sodišča prihaja po mnenju VZMD do posegov v ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva in to "povsem nekritično tudi v primeru očitnih lapsusov, višje sile in nezakrivljenih napak".
Združenje bo zoper odločitev vrhovnega sodišča vložilo ustavno pritožbo. Pri tem navaja primer, v katerem je ustavno sodišče odločilo, da zavrženje vloge v primeru očitnih pomot, brez poprejšnjega pozivanja na popravo, pomeni kršitev pravice do sodnega varstva.
Stopniščna skupščina je potekala 29. maja 2009, in sicer so jo - potem ko sta uprava pivovarne na čelu z Boškom Šrotom in nadzorni svet isti dan skupščino preklicala, ker urad za varstvo konkurence ni vrnil glasovalnih pravic Infond Holdingu - delničarji Zavarovalnica Maribor, Kapitalska družba, VZMD in Electa izpeljali na stopnišču stavbe, kjer naj bi bila skupščina.
O veljavnosti te "stopniščne" skupščine je odločalo sodišče, in sicer je Okrožno sodišče v Celju novembra 2010 ugotovilo ničnost skupščine, to sodbo pa je nato z zavrnitvijo pritožbe VZMD in družbe Electa potrdilo tudi Višje sodišče v Celju, s čimer je ugotovljena ničnost postala pravnomočna.
Vrhovno sodišče je nato aprila lani sklenilo dopustiti revizijo sodbe Višjega sodišča v Celju, in sicer glede pravnega vprašanja, ali je bil preklic skupščine Pivovarne Laško veljaven, čeprav niti zakon o gospodarskih družbah niti statut tožene stranke ne določata oblike in postopka preklica skupščine.
