Komisija je namreč izvedla analizo transparentnosti naročanja izdelave predpisov pri zunanjih izvajalcih v obdobju 2004 do 2010. Pri tem je ugotovila, da so ministrstva, drugi organi in službe javne uprave v tem obdobju za izdelavo 66 zakonov, dveh uredb ter 22 pravilnikov in pravnih storitev porabili približno sedem milijonov evrov.
Ob zavedanju, da se vključevanju zunanjih strokovnjakov v pripravo predpisov, "še posebej iz področij, kjer so potrebna redka specifična znanja, ni mogoče v celoti izogniti in da tovrstno sodelovanje praviloma pripomore h kvalitetnejšim normativnim rešitvam", pa po drugi strani komisija opozarja, da iz tega izhajata vsaj dve tveganji. Eno je nesmotrna poraba javnega denarja, saj je bil večmilijonski znesek izplačan zunanjim izvajalcem preko avtorskih in svetovalnih pogodb za pripravo predpisov, čeprav je to po zakonu o državni upravi ena od poglavitnih nalog same javne oz. državne uprave, v načelnem mnenju ugotavlja komisija.
Drugo tveganje je povezano z možnostjo lobiranja in nejavnega vplivanja na predpis zaradi lastnih interesov. Izkušnje so namreč pokazale, navajajo v komisiji, da so poslanci odločali o zakonu, za katerega so bili prepričani, da je nastal v konkretnem resorju izvršilne oblasti, v resnici pa so bili avtorji posamezniki, ki so bili zainteresirani, da s svojimi rešitvami v zakonodajnem postopku uveljavijo svoj interes. To sicer ni nujno sporno, če poslanci vedo, kdo je avtor, pravijo na komisiji. Ob tem navajajo primer zakona o poroštvu za Teš 6, ki so ga pripravili v HSE, komisija pa ni mogla ugotoviti, kateremu poslancu so nato predlog avtorji izročili.
Komisija ugotavlja še, da avtorji zakonov pogosto nastopajo kot pooblaščenci ali avtorji različnih mnenj za eno ali drugo stran v upravnih postopkih ali na sodiščih. Ob tem pa včasih prihaja do zapletov ali do pristranskih odločitev državnih organov, ko avtor z razlago predpisa hkrati nastopa kot ponudnik odplačnih storitev udeležencem v konkretnih sodnih ali upravnih postopkih.
Komisija torej predlaga, naj se pripravljavcem predpisov naloži, da naj ob predlogu zakona zapišejo, kdo so zunanje osebe, ki so odplačno ali z uveljavljanjem določenega interesa sodelovale pri avtorstvu predpisa, kakšen je bil razlog za oddajo prepisa zunanjim avtorjem in stroške, ki so s tem nastali. Trenutno namreč velja, da je treba ob predlogu zakona zapisati zgolj predlagatelja.
