V društvu Integriteta - Transparency International Slovenija so lani izvedli raziskavo o integriteti, transparentnosti ter odgovornosti institucij in sodelovanju med njimi. Analiza temelji na kombinaciji različnih metod raziskovanja in je potekala od 1. aprila do 1. oktobra lani. Raziskavo so opravili še v 26 drugih evropskih državah.
V slovensko raziskavo so njeni avtorji vključili 13 t.i. stebrov integritete iz družbenega, političnega, ekonomskega in kulturnega konteksta. Tako so ocenili delovanje zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, javnega sektorja, organov pregona, organa volilnega upravljanja, varuha človekovih pravic, računskega sodišča, Komisije za preprečevanje korupcije, političnih strank, medijev, civilne družbe in zasebnega sektorja. Na ta način so pridobili skupno oceno sistema integritete v Sloveniji, in sicer je ta 63 pri najvišji možni oceni 100.
V društvu Integriteta so sicer pri vsakem od omenjenih področij pojasnili prednosti in slabosti sistema ter priporočila za izboljšanje razmer. Najslabšo oceno je dobilo področje civilne družbe (ocena 40), a kot je poudarila predsednica društva Simona Habič, zato, ker je ta sfera najbolj ogrožena, predvsem zaradi nestabilnega finančnega položaja in ker ne more vplivati, denimo na delo vlade ali parlamenta.
Drugo najnižjo oceno so dobili organi pregona (50), nizko so tudi mediji, z oceno 52. Najvišjo oceno (85) je prejela državna volilna komisija. Poročilo raziskave s priloženimi priporočili bodo predali predsedniku vlade, državnega zbora in državnega sveta.
Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes in predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič sta raziskavo društva Integriteta o slovenskem sistemu integritete pozdravila. Na novinarski konferenci ob predstavitvi raziskave sta oba opozorila, da ta dokument potrjuje, da korupcija v Sloveniji je.
Tudi po besedah Bojana Dobovška s Fakultete za varnostne vede, ki je prav tako sodeloval na novinarski konferenci, je raziskava potrdila to, o čemer se govori že dlje časa - da v Sloveniji obstaja sistemska korupcija. Vsi trije so se zato strinjali, da je treba na tem področju konkretneje ukrepati, ne samo govoriti, da problem obstaja.
Kot je dejal Dobovšek, je zato zdaj skrajni čas, da začnemo oblikovati politike proti korupciji, ne samo zakone. Po njegovi oceni je namreč ključno, da imamo za izhod iz krize državo, ki ne bo skorumpirana, temveč močna in ne z oslabljenim javnim sektorjem. Šoltes pa je tukaj opozoril na pomanjkljiv odnos oblasti do nadzornih organov, sodstva in medijev.
Iz Generalne policijske uprave (GPU) so medtem za STA sporočili, da je policija močno okrepila svojo vlogo pri preiskovanju korupcijskih kaznivih dejanj, saj je samo v zadnjih dveh letih obravnavala 157 korupcijskih kaznivih dejanj in 29 kaznivih dejanj z elementi korupcije. Ob tem poudarjajo, da politiki nimajo nikakršnega vpliva na vodenje kriminalističnih preiskav, saj preiskovalce vodijo le zakonitost, kriminalistična stroka in profesionalnost.
Raziskava je kot slabost področja političnih strank izpostavila ogroženost neodvisnosti poslancev v praksi. V društvu namreč ugotavljajo, da strankarska vodstva nadzirajo in usmerjajo njihovo glasovanje v državnem zboru. V SD, SLS in Listi Virant so to za STA zanikali. Opozorili so, da v statutih in aktih strank tudi ni opredeljenih kakršni koli sankcij, poslanci pa kadar koli lahko izpostavijo svoje pomisleke in argumente.
Mediji so v raziskavi pristali na dnu lestvice. Po ugotovitvah društva Integriteta predvsem zaradi ogroženosti pred političnimi in lastniškimi pritiski.
Predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Matija Stepišnik je za STA pojasnil, da DNS že ves čas opozarja, da sta ključni težavi pri zagotavljanju svobode medijev in novinarske avtonomije slabo sistemsko okolje. Sem Stepišnik prišteva pomanjkljivo zakonodajo in odsotnost "strateških, odgovornih medijskih lastnikov, ki bi razumeli družbeno funkcijo medijev za obrambo demokracije". Takšni lastniki medijev tudi ne bodo popuščali politiki, meni Stepišnik.
Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Igor Kršinar se z oceno in navedenimi slabostmi v celoti strinja. "Neurejeno lastništvo je dejstvo," je ocenil za STA in ob tem izpostavil primer Dela in Večera, katerih usoda je še vedno negotova. Strinja se tudi s političnimi pritiski na medije in poudarja, da je njihovo združenje že v preteklih letih poročalo o tem, ob tem pa izpostavil predvsem aferi bulmastifi in Ultra.