"Ne zagovarjam piratov in ni prav, da se dogajajo kraje intelektualne lastnine, vendar je Acta šla pri svoji dikciji členov v preveč ohlapen način reguliranja, zato kot pravnica mnogo členov razumem tako, da je potrebno internet nadzirati pri izvoru. To pa za uporabnike svetovnega spleta pomeni, da se nadzira vse, zato da se bo našlo tistih nekaj odstotkov, ki zlorabljajo internet," je dejala Pirc Musarjeva.
Kar po njenem najbolj bode v oči je, da se v tem sporazumu regulirajo tako kršitve pri generičnih zdravilih v farmaciji, ponaredkih kot so torbice ali čevlji, ob tem pa so v sporazum uvrstili še digitalno okolje, kar je med seboj povsem neprimerljivo. Strinja se, da bo internet v prihodnosti zagotovo potrebno regulirati, a ne na ta način in ne s takšnim mednarodnim trgovinskim sporazumom.
Na vprašanje, ali tisti, ki o vsem skupaj odločajo, sploh razumejo, kaj je bistvo Acte, Pirc Musarjeva odgovarja, da je zato tukaj stroka, ki jim lahko pomaga. "Upam, da nas poslušajo in v mnogih državah so že umaknili ta dokument s postopka ratifikacije," je dejala informacijska pooblaščenka in ob tem opomnila, da mora v primeru potrditve sporazuma v evropskem parlamentu Acto ratificirati še vseh 27 držav članic Evropske unije.
Da je Acta po eni strani super dokument, ker je končno dokaz, da se internetne teme, o katerih se v zaprtih krogih razpravlja že 20 let, končno premikajo v širšo javnost, pa je menil spletni umetnik in aktivist Vuk Ćosić. Vendar ob tem dodaja, da gre istočasno tudi za obupen dokument zaradi načina svojega nastanka ter tistih precedensov, ki jih poskuša uveljaviti skozi precej problematičen pravni okvir. Zato je po njegovem zdaj trenutek, ko je potrebno jasno izraziti svojo državljansko zaskrbljenost za način, kako bomo v prihodnje imeli urejeno svojo družbo.
O tem, ali lahko zgolj sedanje zamrznitve postopka ratifikacije Acte v nekaterih državah, tudi v Sloveniji, pomirijo javnost, Ćosić meni, da če gre pri tem za ponovni tehtni razmislek o storjeni napaki, potem je s tem zadovoljen. "Če pa gre zgolj za kupovanje časa, ko se bo naslednjič skušalo uveljaviti sporazum v še hujši obliki, potem to ni dobro. Naša državljanska dolžnost je zato biti izrazito pozoren in še posebej natančno poslušati vsakega politika, ki bo karkoli v tej zvezi izjavil, ter ga na to opozoriti tudi v prihodnosti," je dejal Ćosić.
Vodja Inštituta za intelektualno lastnino Maja Bogataj Jančič pa je menila, da je osnovni problem v izhodišču Acte, ki meni, da je trenutni sistem intelektualne lastnine dober, edini problem, ki naj bi ga Acta rešila, pa, da je pomanjkljivo uveljavljanje pravic. A ta pogled po njenem mnenju ustreza izključno eni interesni skupini, torej skupini imetnikov avtorskih pravic oziroma velikih industrij, ki avtorske pravice uporabljajo kot proizvodno orodje.
Problemov pa je po njenem veliko več, saj je sedanji sistem avtorskega prava nastal v času tiska in se je z vsako novo tehnologijo bolj ali manj dobro prilagodil, zdaj pa se mu je pri digitalnih tehnologijah ter globalnih komunikacijskih omrežjih ustavilo. Za sodobno informacijsko družbo bi bilo nujno potrebno ta sistem prilagoditi, saj ne zadeva več izključno industrije, ki proizvaja vsebine, in uporabnikov teh vsebin, pač pa tudi vse ostale navadne uporabnike svetovnega spleta.
"Čeprav je trenutno na svetu ogromno drugih problemov, se avtorsko pravo tiče področja ustvarjanja in razširjanja znanja, ki je za prihodnost družbe zelo pomembno. Problem Acte je, da z uvajanjem novih standardov korenito posega tudi na to področje, zato bi morali pri debatah o tem, kako ga spreminjati, sodelovati vsi, ne le povabljene države in zainteresirane industrije, medtem ko smo vsi ostali za to izvedeli šele potem, ko je bil sporazum že izpogajan," je še dejala Bogataj Jančičeva.
