Bruselj, 27. februarja (STA) - Srbija bo postala kandidatka za članstvo v EU, kaže današnje zasedanje zunanjih ministrov EU. Ti so imeli sicer pestro razpravo o sankcijah proti Belorusiji, ki bodo zaradi slovenskega nasprotovanja vključitvi oligarha Jurija Čiža na kazenski seznam sprejete v dveh delih. Minister Karl Erjavec se je ob robu zasedanja sestal s hrvaško kolegico.
Prvi je novico, da bo Srbija ta teden dobila status kandidatke, odločno naznanil vodja francoske diplomacije Alain Juppe. "Danes je bil dosežen dogovor ... Temu nihče več ne nasprotuje," je dejal.
Vodja slovenske diplomacije je poudaril zadovoljstvo Slovenije, a obenem izpostavil, da je treba dati pozitivno sporočilo tudi Kosovu. "Odločeno je, da se podpre študija izvedljivosti glede stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma za Kosovo," je povedal.
Formalno odločitev glede statusa kandidatke za Srbijo bo sicer v torek sprejel Svet za splošne zadeve, v okviru katerega se sestajajo ministri za zunanje ali evropske zadeve, dokončno pa jo bodo potrdili voditelji EU na zasedanju 1. in 2. marca.
Vrh EU je Srbiji decembra lani določil tri pogoje za status: napredek pri izvajanju dogovorov v okviru dialoga s Prištino, dogovor o regionalnem sodelovanju ter dejavno sodelovanje pri zagotavljanju izvajanja mandatov evropske misije Eulex in operacije zveze Nato Kfor.
Preboj je bil dosežen konec minulega tedna, ko sta Beograd in Priština v dialogu pod okriljem EU po dolgih pogajanjih dosegla kompromis o zastopanju Kosova na regionalnih srečanjih in o izvajanju dogovora o skupnem upravljanju meje na severu Kosova.
Srbija je status pričakovala že decembra lani, vendar ga ni dobila, v glavnem zaradi nasilja na severu Kosova, kjer so tamkajšnji Srbi postavili barikade in v streljanju na pripadnike Kforja ranili več nemških in avstrijskih vojakov.
Ministri so sicer danes potrdili zaostritev sankcij proti Siriji zaradi nasilja režima Bašarja al Asada nad civilisti. Te vključujejo prepoved trgovine z zlatom, dragimi kovinami in diamanti, prepoved tovornih letov, zamrznitev sredstev sirske centralne banke ter kaznovanje sedmih ministrov z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanj v unijo.
Medtem ko je bila potrditev sankcij proti Damasku gladka, pa se je zapletlo s potrditvijo novih sankcij proti Minsku, in to zato, ker je Slovenija nasprotovala vključitvi poslovneža Jurija Čiža na seznam oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo.
"To ne pomeni, da Slovenija ne podpira sankcij. Mi jih podpiramo, menimo, da je treba preprečevati kršenje človekovih pravic, vendar smo za to, da je pristop celovit in da morajo biti gospodarske sankcije, če jih že sprejmemo, učinkovite," je poudaril Erjavec.
Slovenija se tako ne strinja s tem, da se na kazenski seznam oseb, ki sodelujejo z beloruskim režimom, uvrsti samo enega poslovneža, saj je prepričana, da je več poslovnežev, ki podpirajo režim, in želi celovit pristop h gospodarskim sankcijam, je pojasnil minister.
Dosežen je bil kompromis, da se v torek potrdi "neproblematični" seznam sodnikov in funkcionarjev, s seznamom poslovnežev in podjetij pa se počaka do marčevskega zasedanja. Do takrat se bodo zbirali predlogi o tem, koga vključiti nanj.
Na vprašanje, ali bo torej Slovenija marca pripravljena sprejeti seznam poslovnežev in podjetij, ki jih bo EU kaznovala z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo, če bo na njem Čiž in tudi drugi gospodarstveniki, je minister odgovoril pritrdilno.
"Ja, potem bomo ta seznam tudi sprejeli, ker potem gre za to, da se celovito pristopa k izvajanju gospodarskih sankcij in v tem primeru ne bomo videli nobenih zadržkov, da ne bi podprli takšnih gospodarskih sankcij," je pojasnil.
Razprava o sankcijah proti režimu Aleksandra Lukašenka je bila sicer po Erjavčevih besedah "pestra" in "naporna". Po navedbah evropskih diplomatskih virov se je moral slovenski minister braniti pred ostrimi besedami nekaterih kolegov.
Na vprašanje, ali je bil danes zelo pod udarom, je minister Erjavec odgovoril, da je potekal "normalen diplomatski dialog na ravni zunanjih ministrov", in ocenil, da je prav, da kot slovenski zunanji minister zastopa slovenske zunanjepolitične interese.
Čiž, ki velja za tesnega prijatelja Lukašenka, je lastnik družbe, s katero je povezano slovensko podjetje Riko, ki je minuli teden sporočilo, da bo v središču Minska gradilo kompleks, vreden več kot 100 milijonov evrov. Čiževa družba Elite Estate naj bi v projekt investirala polovico sredstev.
Na vprašanje, ali bo morebitna potrditev Čiža na kazenskem seznamu marca otežila posle Rika v Minsku, je minister odgovoril, da to težko oceni, ker ne pozna dobro tega poslovanja. "Iz časopisov sem prebral, da je sklenjena takšna pogodba," je dejal in dodal, da "ne gre za to".
Novi vodja slovenske diplomacije se je zasedanja zunanjih ministrov EU udeležil prvič. Ob robu je imel spoznavno srečanje s hrvaško kolegico Vesno Pusić, katero je obvestil o tem, da Slovenija ne bo zahtevala izločitve hrvaškega arbitra Budislava Vukasa.
Ministra sta se sicer strinjala, da bi bilo treba obuditi komisijo za reševanje odprtih vprašanj, in govorila o možnosti, da bi državi skupaj opredelili predmet spora arbitraže. Pusićeva je Erjavca povabila na srečanje v Zagreb, ki bo 19. marca.
Erjavec je v Bruslju tudi povedal, da ga je med zasedanjem po telefonu poklicala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in mu čestitala za imenovanje na položaj. Erjavec je po pogovoru ocenil, da so odnosi med ZDA in Slovenijo "več kot odlični".
Poleg tega se je minister ob robu zasedanja na kratko pogovarjal tudi z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton. Povedal ji je, kaj so slovenske prioritete, o slovenskih kandidatih za položaje v evropski diplomatski službi pa nista govorila.
