Morali bomo prirejati tekmovanja, ki se pokrijejo, poudarja Turk

Za leto 2013 je Slovenija načrtovala izvedbo univerzijade, košarkarskega evropskega prvenstva, v pripravi je organizacija plavalnega evropskega prvenstva. Gre za tekmovanja, za katera se države razvite Evrope v luči zaostrenih gospodarskih razmer ne potegujejo več in Slovenija jih je dobila takorekoč brez konkurence.

"Morali bomo znati ovrednotiti prepoznavnost Slovenije, na katero se vsi izgovarjajo. Ovrednotiti bomo morali, koliko je vredna novica na CNN, koliko prenosi na Eurosportu in drugje ... To moramo znati vsaj mora postati približno merljiv," pravi Turk in dodaja: "Moramo stremeti tudi k temu, da organiziramo športne dogodke, ki se nekako pokrijejo. Ne z vstopnicami, TV pravicami in reklamami. Sem organizatorji lahko prištejejo tudi turistično-gospodarski učinek: nočitve, prehrano, prevoze, promocijo in organizator mora biti sposoben pokazati nekakšen plus."

Turk opozarja, da organizacija športnih dogodkov ne more biti izgovor, da posamezniki na koncu izsiljujejo državo, da pridejo do investicij v infrastrukturo. "Mi moramo imeti načrt razvoja infrastrukture. To do neke mere že imamo, še bolj pa se bomo temu posvetili, ko bomo imeli enoten direktorat za infrastrukturo za celo ministrstvo. Tam bomo ugotavljali, kje in kakšno športno infrastrukturo potrebujemo zase za naslednjih 20, 30, 50 let, ne pa za to, da organiziramo neko športno tekmovanje. V zadnjem času opažam vzorec, ko nekdo skuša dobiti določeno infrastrukturo preko vrste in tega v bodoče ne bo."

Doslej je država morala pogosto pomagati tudi s pomočjo podjetij, ki so v državni lasti. "Prireditelji naj sponzorje iščejo glede na komercialni interes. Upam, da se ne bom najedel zarečenega kruha, a res upam, da ne bom hodil okrog državnih podjetij in prosil za sponzorska sredstva. Interes države v zvezi z državnimi podjetji je le, da ima podjetje dobro storitev, da ohranja oziroma povečuje svojo vrednost in da ima dobiček. Država kot lastnik podjetja ne more reševati organizacije športnih tekmovanj. Komercialno zanimiva tekma bo našla tudi komercialni interes podjetij, ne glede na njihovo lastništvo."

Še vedno je aktualno vprašanje univerzijade, predvsem zahteve po vrnitvi treh milijonov evrov kotizacije, ki jih mora študentska športna organizacija Susa vrniti državi, če tekmovanja v Sloveniji ne bo, a je zahteva glede na proračun Suse praktično nerealna. "V zvezi s kotizacijo je klavzula v pogodbi, po katerimi moramo terjati denar nazaj, če univerzijade ne bo. Ta denar moramo terjati od Suse. V zvezi s tem, kar se je pojavljalo v medijih, ko bodo trije milijoni propadli, moramo povedati, da bomo morda imeli strošek tri milijone, tvegali pa smo, da bi morda za univerzijadi potrošili 30 milijonov. Da bi šel za štrikom še bik"

Naslednja aktualna tema se pojavlja prav v teh dneh, ko slovenske panožne športne zveze od Fundacije za šport prejemajo odločbe o financiranju programov vrhunskega športa, kjer je sredstev še manj od predvidenih in v mnogih zvezah že trdijo, da bo priprava najboljših na olimpijske igre v Londonu praktično nemogoča.

"Čutim se odgovornega, da v luči olimpijskih iger tistim, ki imajo možnost za odmeven rezultat, omogočimo nemotene priprave. Seveda v sodelovanju z organizacijami, ki so doslej pomagale pri financiranju," zagotavlja Turk in za primerjavo dodaja: "Ob tem morate vedeti, da država za vse te aktivnosti v športu letno daje desetkrat manj denarja, kot je bila ambicija, da bi plačala univerzijada."

Nalog v mandatu ne bo zmanjkalo. Koalicijska pogodba predvideva oblikovanje seznama prednostnih športov v državi. Kot pravi minister, se država vedno sprašuje o kriterijih za sofinanciranje, kot pri vseh ostalih programih in dejavnostih, ki jih vlada financira." Možna sta dva ekstremna pristopa. Naj se posamezniki izkažejo na trgu in tem bomo pomagali tudi mi, ter drugi centralno planski pristop, ko bo šport podrejen načrtu. Naredimo plan, kdo bodo zmagovalci, damo denar in do nečesa pridemo. Oba pristopa sta slaba. Tega se moramo lotiti z več smeri. Moramo pogledati, kje smo, kje imamo potencial, in premisliti, kam stvari locirati. Pri športu je še več kriterijev, ne samo rezultati: tudi množičnost, tradicija ..."

V načrtu so tudi davčne olajšave za vlaganja v šport, a glede na trenutno situacijo Turk pravi, da bi jih lahko uresničili v drugi polovici mandata nove vlade. "Nisem samo v vlogi ministra za šport, kulturo in znanost. Interesi so podobni in tudi druga področja bi si želela podobne rešitve, a ta hip vsi ministri skrbimo, da se javnofinančna situacija v državi izboljša. Kjer bomo šli v to, da bo v proračun iz gospodarstva prišlo nekaj manj, bomo šli le s ciljem, da se bo gospodarstvo zato hitreje vrtelo in bo skozi rast posledično več prišlo tudi v državno blagajno."

Turk se zaveda problema, da bo treba dolgoročno drugače urediti možnost sponzorstva, dobrodelnosti, donatorstva. "Tudi tukaj bi lahko rešili vprašanje prednostnih športov, pa tudi znanosti, ko bi država pobrala nekaj manj davkov, ampak bi osveščeni posamezniki prav tako začeli delegirati smer razvoja. To je nenazadnje dobro, saj več ljudi več ve."

Ministrstvo v začetem mandatu čaka še več nalog. Slovenija ima v primerjavi z razvitimi državami še vedno slabo urejeno zakonodajo na področju nasilja na stadionih, dopinga in krojenja izidov zaradi prevar v povezavi s športnimi stavami. "Prizadeval si bom, da to uredimo na najmodernejši možen način. Če želimo posluh davkoplačevalcev pri financiranju športa in olajšavah za šport, je popolnoma jasno, da nasilje, kemična in finančna prevara v športu nimajo kaj delati."

V povezavi s prvimi resnimi nalogami v športu pa minister Žiga Turk pravi, da je ministrstvo v zadnjih dneh jasno nakazalo svojo smer. "Prezgodaj je za konkreten seznam. Mislim pa, da smo z ukrepi v zadnjem tednu dali smer. Denar mora v dejavnost in aktivnosti, ne v investicijsko zgrešena in prestižna tekmovanja in ne v uradnike."