Bruselj, 23. februarja (STA) - Potem ko se je okrevanje evropskega gospodarstva proti koncu lanskega leta močno upočasnilo, se območju z evrom letos obeta blaga recesija, v danes objavljeni vmesni napovedi napoveduje Evropska komisija. Krčilo se bo tudi gospodarstvo Slovenije, medtem ko bo gospodarska rast celotne EU ničelna, se glasi napoved.
Slovenija bo v letošnjem letu zabeležila 0,1-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je bila gospodarska rast lani 0,3-odstotna, ugotavlja Evropska komisija. Še novembra so bili strokovnjaki v Bruslju precej bolj optimistični, saj so Sloveniji napovedovali za lani 1,1-odstotno, za letos pa enoodstotno gospodarsko rast.
Tudi za območje z evrom in EU so napovedi bolj pesimistične, kot so bile novembra lani: po oceni komisije bo območje evra letos zabeležilo 0,3-odstotno krčenje BDP, gospodarstvo celotne EU pa naj bi imelo, kot že omenjeno, ničelno rast. V primerjavi z jesensko gospodarsko napovedjo so tako ocene v primeru celotne EU navzdol popravljene za 0,6 odstotne točke, v primeru območja evra pa za 0,8 odstotne točke.
Glede na napoved komisije negotovost v območju s skupno evropsko valuto in v celotni sedemindvajseterici ostaja velika, razvoj posameznih evropskih držav pa neenakomeren. Države naj bi se na pot skromne gospodarske rasti vrnile v drugi polovici letošnjega leta.
Tako velja tudi za Slovenijo, ki se po oceni Bruslja po krčenju gospodarstva v tretjem lanskem četrtletju in pričakovanem še večjem padcu v zadnjem trimesečju lani dejansko že nahaja v recesiji. "Pozitivna, a še naprej umirjena rast se bo po napovedih povrnila komaj od drugega četrtletja leta 2012 naprej," napoveduje komisija.
Slovenija je sicer po mnenju komisije zaustavljanju rasti mednarodnega gospodarstva izpostavljena predvsem skozi trgovino, zato jo bo pričakovana počasnejša rast v ključnih trgovinskih partnerkah v območju z evrom močno udarila. Dodaten negativni dejavnik je šibko domače povpraševanje, ki smo ga izkusili že lani.
Poleg slabših razmer v zunanjem okolju komisija kot enega pomembnejših razlogov za poslabšanje obetov rasti Slovenije izpostavlja tudi razmere v gradbenem sektorju in krčenje obsega posojil. Ob tem je bila Slovenija deležna še opozorila, da za aktualno napoved obstajajo številna negativna tveganja.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je ob predstavitvi poročila v Bruslju opozoril, da kljub zaustavitvi okrevanja evropskega gospodarstva obstajajo znamenja njegove stabilizacije. "Gospodarsko razpoloženje je še vedno na nizki ravni, vendar pa se pritisk na finančnih trgih umirja," je poudaril.
Napovedana blaga recesija v letošnjem letu je po komisarjevi oceni lahko res zgolj kratkotrajna in zaupanje se lahko sorazmerno hitro znova obnovi, a ključno za tak razvoj dogodkov je, da celotna unija, tako na nacionalni kot na evropski ravni, še naprej odločno ukrepa na vseh področjih za krepitev stabilnosti in nato za spodbujanje rasti.
Znova je ocenil, da je trenutni obrambni zid za zaščito evra v obliki obeh mehanizmov, začasnega in stalnega, nezadosten, pri čemer komisija vztraja že eno leto in pol. Kot pravi, je okrepitev mehanizmov nujna za stabilizacijo in preprečitev nadaljnjih izbruhov krize, ob predpogoju krepitve fiskalne discipline.
Med bolj izpostavljenimi evropskimi državami naj bi sicer Nemčija letos beležila 0,6-odstotno gospodarsko rast, Francija pa naj bi leto sklenila z 0,4-odstotnim povečanjem obsega BDP. Italijansko gospodarstvo naj bi se medtem skrčilo za 1,3 odstotka, špansko pa za en odstotek.
Veliki Britaniji se obeta 0,6-odstotna rast, najslabše pa bo šlo tudi letos Grčiji, ki naj bi po lanskem 6,8-odstotnem krčenju BDP letos zabeležila še 4,4-odstoten upad gospodarske dejavnosti. V prav tako nezavidljivem položaju je Portugalska, katere gospodarstvo se bo tako letos skrčilo za 3,3 odstotka, potem ko je lani njen BDP upadel za 1,5 odstotka.
Bruselj pa je glede na jesensko napoved rahlo navzgor revidiral napoved za inflacije za letos. V območju evra naj bi dosegla 2,1 odstotka, v celotni uniji pa 2,3 odstotka. V Sloveniji bo inflacija po napovedih letos 1,6-odstotna.
Slovenska vlada sicer za letos pričakuje podobna gospodarska gibanja kot Evropska komisija. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade danes dejal premier Janez Janša, bo treba iz teh gibanj izhajati pri pripravi rebalansa letošnjega proračuna.
Tudi na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ugotavljajo, da se ocena komisije ujema z njihovo. Tveganja so po besedah predstavnikov Umarja povezana predvsem z negotovimi razmerami v mednarodnem okolju in slovenskem bančnem sistemu. "Na to pa je v danes objavljeni napovedi opozorila tudi Evropska komisija," so sklenili.
Nekoliko bolj pesimističen pa je ekonomist Jože Damijan, ki meni, da je moč letos pričakovati 0,5-odstoten upad BDP, ob morebitnem občutnejšem poslabšanju razmer v območju evra pa bi bilo krčenje lahko celo enoodstotno. Povratek recesije v Sloveniji po Damijanovih besedah ni samo posledica še vedno trajajočega posojilnega krča, temveč predvsem velike zadolženosti podjetij in neprimerne strukture slovenskega gospodarstva.
