Virant in Petrič se strinjata z oceno, da je ustavno sodišče preobremenjeno z manj pomembnimi zadevami. Virant tako računa, da bo v tem mandatu prevladalo spoznanje, da so te ustavne spremembe nujno potrebne, je povedal po srečanju s predsednikom ustavnega sodišča.
Glede razmerja med državnim zborom in ustavnim sodiščem se strinjata, da gre za dva samostojna organa. DZ mora, tako Virant, spoštovati neodvisnost in avtoriteto ustavnega sodišča ter vse njegove sodbe čim hitreje realizirati. Zagotavlja tudi, da ima ustavno sodišče pri tem vprašanju v njem čvrstega zaveznika.
V želji, da bi zagotovili blagostanje in varnost naše države, pa morajo po Petričevih besedah delovati složno. Strinja se, da naša država temelji na načelu delitve oblasti, da imata državni zbor ter ustavno sodišče vsak svoje pristojnosti in naloge, vendar "smo v skupnem čolnu". Ne glede na našo neodvisnost smo dolžni delovati skupaj, za dobrobit družbe, je poudaril.
Spomnil je, da je pred njimi nekaj nalog, med drugim ustavna reforma, vključno s tistim delom, ki se nanaša na samo ustavno sodišče. Slednje se po njegovih besedah nekaj let "lomi s problemom preobremenjenosti s stvarmi, ki ustavnopravno in z vidika varstva človekovih pravic niso kardinalnega pomena". Virant je, kot pojasnjuje Petrič, glede tega izkazal razumevanje.
Glede prenosa tožilstva na ministrstvo za notranje zadeve konkretno ne zavzema stališča. Ocenjuje pa, da včasih pri nas - verjetno zaradi "ne ravno najvišje stopnje pravne kulture" - nekatera vprašanja dobijo večji pomen, kot ga imajo v kakšnem drugem okolju, v katerem je stopnja pravne kulture višja. V državi z visoko stopnjo pravne kulture se samo po sebi razume, da so sodišča, sodniki in tožilci neodvisni pri svojem delu in se praviloma ne postavlja vprašanje, kdo nad njimi izvaja generalni nadzor, je prepričan.
