Da Prelesnikova ostane na funkciji generalne sekretarke, je predlagal predsednik DZ Gregor Virant. Kot je dejal, je v minulem mandatu funkcijo opravljala profesionalno in učinkovito, zato ima njegovo polno zaupanje. Poudaril je, da se je ob menjavah oblasti dobro držati principa, da se ljudi v javni upravi ne menja avtomatično. Merila za izbiro sodelavcev morajo biti po njegovem mnenju kompetentnost in motiviranost za dobro delo, pa tudi zaupanje in osebnostno ujemanje. Prelesnikova po njegovem mnenju izpolnjuje vse pogoje.
V tem mandatu bo pri delu služb DZ po njegovih besedah v ospredju poenostavljanje postopkov in odprava administrativnih ovir, pospeševanje elektronskega poslovanja, odprtost in preglednost dela DZ ter racionalizacija. DZ bo namreč moral z zgledom pokazati, da se da v javnem sektorju marsikaj privarčevati, denimo pri potovanjih v tujino.
Za imenovanje Prelesnikove je glasovalo 58 poslancev Liste Virant, Pozitivne Slovenije, SD, SLS, DeSUS in NSi, vzdržalo se je 24 poslancev SDS, poslanca SD Andreja Črnak Meglič in Dejan Židan pa sta glasovala proti. Virant pa ob glasovanju ni prijavil navzočnosti, pozneje pa je pojasnil, da je šlo za tehnične težave.
V izjavi novinarjem je sicer dejal, da je kandidatka dobila "velikansko večino", ob čemer meni, da bo dobro opravljala svoje delo. Po njegovem mnenju je namreč pomembno, da so ljudje profesionalni in kompetentni, nikoli pa da ni pristal na to, da bi morali ljudi avtomatsko menjati, ko se menja oblast.
Tako kot je že v sami razpravi pojasnil vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin, tudi Virant zagotavlja, da različno glasovanje koalicijskih strank o Prelesnikovi ne kaže na razpoke v koaliciji. "Šlo je za različne poglede, to lahko rečemo, vendar je rezultat jasen," je dejal prvak Liste Virant.
Tonin je sicer spomnil, da smo po kolegiju predsednika DZ, na katerem je Virant predlagal vnovično imenovanje Prelesnikove, lahko brali, "kako se pojavljajo prve razpoke v novi vladni koaliciji". Toda "velike zgodbe tukaj ne bo", je zagotovil in pozval, da pa jim moramo dati priložnost, da se o stvareh vendarle posvetujejo, pogovorijo in tudi dogovorijo.
Generalni sekretar DZ je sicer pristojen za vodenje služb državnega zbora. Na predlog kolegija predsednika ga imenuje državni zbor, delo pa opravlja do konca aktualnega mandata.
Prelesnikova je leta 1992 diplomirala na ljubljanski pravni fakulteti, tri leta pozneje pa je na Višjem sodišču v Ljubljani opravila tudi pravosodni izpit. Odvetniško prakso je najprej pridobivala v odvetniški pisarni odvetnika Emila Lipovca, po opravljenem pravosodnem izpitu pa še pri odvetniku Alešu Rojsu.
Med leti 1997 in 2002 je imela svojo odvetniško pisarno s poudarkom na reševanju primerov s področja gospodarskega in kazenskega prava, v nadaljnjih treh letih pa je delala na tedanjem ministrstvu za informacijsko družbo.
Od leta 2005 do leta 2008 je bila zaposlena pri informacijskem pooblaščencu, kjer je opravljala tudi funkcijo namestnice informacijske pooblaščenke za področje varstva osebnih podatkov. Za generalno sekretarko DZ je bila imenovana novembra 2008, predlagal pa jo je tedanji predsednik DZ Pavel Gantar (Zares).
