Kot je za STA ob robu foruma povedal ekonomist in profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani Jože Mencinger, Slovenija trenutno za javni sektor nameni toliko, kolikor namenijo druge podobno razvite držav v EU, in sicer okoli 44 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) v "normalnih časih in okoli 48 odstotkov BDP v kriznih časih".
Če kot merilo vzamemo EU, po oceni Mencingerja javni sektor pri nas ni prevelik, če pa vzamemo kot merilo ZDA, "bomo mogoče ugotovili, da je prevelik", a je potem vprašanje, čemu se bomo odpovedali. "Tako se lahko odločimo, da bomo javni sektor tudi zmanjšali, vendar se moramo nato odločiti, katere dobrine bodo plačljive oziroma bodo šle na trg in katere ne. Sam osebno ne želim živeti v družbi, v kateri bi bila vojska ali zapori zasebni, kot to poznajo v nekaterih drugih državah," pravi.
Direktorica podjetja Planet GV in pobudnica omenjenega foruma Daniela Brečko ocenjuje, da število javnih uslužbencev v Sloveniji ni preveliko in je primerljivo z drugimi državami EU. Bi bilo pa treba po njenih besedah več narediti na tem, da bodo uslužbenci bolj učinkoviti. Pri tem kot enega izmed ukrepov predlaga, da se pri uslužbencih išče dobre lastnosti in ne le njihovih napak.
Za javni sektor je sicer po njenih besedah značilno, da se v času gospodarske krize poveča, v obdobju razcveta gospodarstva pa zmanjša. "Gospodarstvo namreč v času razcveta nudi boljše možnosti, medtem ko nasprotno ljudje v času krize v javnem sektorju iščejo večjo varnost," je dejala.
Ali so plače v javnem sektorju v Sloveniji previsoke ali prenizke, je po besedah Brečkove težko govoriti. "Po mojih podatkih so plače v javnem sektorju, glede na standard, v drugih državah EU večje nekje za 10 odstotkov, so pa na drugi strani pri njih višji tudi življenjski stroški. Tako smo glede tega na približno enakem kot ostale države EU," pravi.
Eno glavnih težav trenutnega plačnega sistema v Sloveniji Brečkova bolj vidi v premalo fleksibilnem sistemu plač, ki bi nagrajeval učinkovite javne uslužbence in kaznoval neučinkovite. "Tu se je nekje zataknilo in vegetiramo na neki uravnilovki," je ob robu foruma opozorila za STA.
Na podobno težavo je v svojem predavanju na forumu opozorila Mojca Ramšak Pešec z dosedanjega ministrstva za javno upravo, ki pa pri tem ni nastopala v imenu ministrstva. Kot je poudarila, do težav v sedanjem plačnem sistemu prihaja zaradi pretiranega poveličevanja načela, da je treba za primerljivo delovno mesto dobiti primerljivo plačilo, pri čemer pa tudi primerljiva delovna mesta niso povsem dobro določena. "Tako to že v osnovi povzroča nezadovoljstvo med uslužbenci, saj se vsak poskuša primerjati z drugimi, ne da bi pogledal, ali ima nek finančnik na ministrstvu res enaka pooblastila kot finančnik v nekem zavodu," pravi.
Težavo trenutnega plačnega sistema Ramšak Peščeva vidi tudi v že omenjenem premalo fleksibilnem sistemu, ki bi dal vodji možnost, da nagradi učinkovite uslužbence in kaznuje neučinkovite, namesto da je uspešnost določena z nekimi avtomatizmi in vnaprej pripravljenimi izračuni. Tako ocenjuje, da je treba narediti bolj fleksibilen sistem nagrajevanja, pri čemer pa se zaveda, "da bo vsak tak poskus krvava bitka s sindikati".
Eden izmed udeležencev foruma je ob tem opozoril, da so poskušali nov plačni sistem, ki po njegovi oceni ni slab in je bil uveden leta 2008, čim bolj uvesti tudi v prakso, vendar so ta poskus popolnoma razvrednotili intervencijski ukrepi, ki so bili sprejeti za čas krize. Ramšak Peščeva pa ga je ob tem pomirila, da so ti ukrepi le začasni "in bodo minili".
Jože Mencinger je sicer na današnjem forumu komentiral tudi nekatere napovedane ukrepe, ki jih namerava za izhod iz krize izvesti politika. T. i. socialna kapica, ki bi omejila zgornjo mejo socialnih prispevkov in s tem razbremenila inovativni del gospodarstva, se mu zdi nesmiselna, saj da ogroža socialno državo.
Tudi za zapis t. i. zlatega pravila v ustavo je prepričan, da ni smiseln. Opozarja namreč, da se v državah EU javni dolg giblje od šest do 160 odstotkov BDP, pri čemer je težko določiti, katera višina je prava. Tudi glede varčevanja države pri izdatkih meni, da z njim ne bomo dosegli ničesar, saj se bo vse le še dodatno skrčilo. Na vprašanje, kaj je potem alternativa, pa odgovarja, da je ena izmed možnosti ta, da "začnemo balon znova napihovati".
Tokratni Kadrovski forum javne uprave je že deseti po vrsti, letos pa poteka na temo odličnosti v javnem sektorju. Vse do sredine popoldneva bo omenjeno temo z različnih vidikov osvetlilo devet predavateljev.
