V novi vladi bo 12 ministrov
Vladna ekipa bo, če bo v petek potrjena v državnem zboru, skupaj s predsednikom vlade štela 13 članov, dosedanja vladna ekipa pa je bila ob potrditvi 19-članska. DZ je namreč 26. januarja sprejel novelo zakona o vladi, s katero se zmanjšuje število ministrstev. Med drugim tožilstvo prenaša pod okrilje ministrstva za notranje zadeve, kulturni resor pa združuje z resorji izobraževanja, znanosti in športa.
V deseti slovenski vladi bo sodelovalo pet strank: SDS, Lista Virant, SLS, DeSUS in NSi. Vse, razen SDS bodo imele v vladi po dva ministra, SDS pa štiri. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo vodil Andrej Vizjak, ministrstvo za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, ministrstvo za notranje zadeve pa poslanec Vinko Gorenak. Ministrstvo za izobraževanje, kulturo, znanost in šport bo prevzel Žiga Turk.
Kandidat Liste Virant Janez Šušteršič bo, če bo lista ministrov v DZ dobila podporo, vodil ministrstvo za finance, Senko Pličanič pa ministrstvo za pravosodje in javno upravo.
Predsednik SLS Radovan Žerjav bo vodil ministrstvo za gospodarstvo, strankin poslanec Franc Bogovič pa ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Predsednica NSi Ljudmila Novak bo prevzela ministrstvo brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu, nekdanji član uprave Darsa Aleš Hojs pa ministrstvo za obrambo.
Ministrstvo za zunanje zadeve bo vodil predsednik DeSUS Karl Erjavec, nekdanji piranski župan Tomaž Gantar pa je kandidat DeSUS za ministra za zdravje.
Med 12 kandidati za ministre v vladi Janeza Janše je le ena kandidatka. Med verjetnimi bodočimi ministri so tudi štirje prvaki od petih koalicijskih strank. Najstarejši med vsemi je Vinko Gorenak, najmlajši Radovan Žerjav.
Polovica ministrskih kandidatov - Gorenak, Bogovič, Žerjav, Turk, Černač in Novakova - je v torek že prestala prvo oviro na poti do imenovanja, saj je na "zaslišanjih" dobila podporo pristojnih parlamentarnih delovnih teles. Preostala šesterica se bo pred matičnimi odbori predstavila danes.
Po imenovanju primopredaja poslov in prva seja nove vlade
Za razliko od volitev predsednika vlade državni zbor ministre imenuje na javnem glasovanju, z navadno večino. O imenovanju ministrov glasujejo poslanci tako, da glasujejo o listi kandidatov za ministre kot celoti. Lista je izglasovana, če zanjo glasuje večina poslancev, ki se udeležijo glasovanja.
V primeru, da ministrska ekipa ne bi bila izglasovana, mora mandatar predložiti novo listo kandidatov. Če je tudi drugi poizkus neuspešen, pa lahko DZ glasuje o vsakem kandidatu posebej. Vlada nato nastopi funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.
Če bo ministrska ekipa v petek potrjena, bodo novoimenovani ministri pred državnim zborom zaprisegli, da bodo spoštovali ustavni red, ravnali po svoji vesti ter z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije.
Še isti dan naj bi potekala primopredaja poslov med dosedanjim premierom Borutom Pahorjem in novim predsednikom vlade Janezom Janšo, v prihodnjem tednu pa bodo predvidoma sledile primopredaje na posameznih ministrstvih. Pričakovati je, da se bo nova vlada na ustanovni seji sestala že v petek ali soboto.
V DZ bodo prišli nadomestni poslanci
Ker bo v novi vladi, če bo potrjena, sedelo tudi osem izvoljenih poslancev, bo DZ v petek potrdil tudi mandate poslancem, ki bodo namesto njih opravljali to funkcijo. Janšo je v poslanskih klopeh sicer že zamenjal Robert Hrovat.
Če bo ministrska ekipa izvoljena, bo namesto Radovana Žerjava (SLS) v poslanske klopi sedla Jasmina Opec, namesto Franca Bogoviča (SLS) pa Roman Žveglič. Karla Erjavca (DeSUS) bo nadomestila Marija Plevčak, Ljudmilo Novak (NSi) pa Janez Vasle. V vrstah poslancev SDS bo Zvoneta Černača zamenjal Vitoslav Türk, Vinka Gorenaka Gregor Pivec, Andreja Vizjaka pa Damjana Petavar Dobovšek.
Nadomestni poslanec sicer deluje kot "polnovredni" poslanec z vsemi obveznostmi in pravicami. Tako je tudi upravičen do poslanske imunitete in do enoletnega nadomestila za plačo po prenehanju funkcije. V primeru vrnitve prvoizvoljenega poslanca nazaj v državni zbor pa nadomestnemu poslancu preneha njegov mandat.
Vlada usmerja izvajanje politike države
Vlada kot najvišji organ državne uprave sicer v skladu z ustavo, zakoni in drugimi akti določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države. Predsednik vlade skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov. Ministri so skupno odgovorni za delo vlade, vsak minister pa za delo svojega ministrstva.
Janez Janša je bil sicer za mandatarja izvoljen potem, ko relativni zmagovalec decembrskih predčasnih volitev, predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković v prvem krogu glasovanja za mandatarja ni dobil zadostne podpore. Janša je nato s predsedniki strank Lista Virant, SLS, DeSUS in NSi podpisal koalicijsko pogodbo, poslanci teh strank pa so ga 28. januarja izvolili za mandatarja za sestavo nove vlade.
DZ bo razpisal referendum o družinskem zakoniku
Poslanke in poslanci bodo v petek tudi razpisali referendum o družinskem zakoniku, saj je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok v petek v državni zbor vložila 42.089 podpisov za razpis referenduma, DZ pa je referendum dolžan razpisati v sedmih dneh od vložitve zahteve. Za kdaj bo DZ referendum razpisal, še ni znano, verjetno pa bo referendum potekal hkrati z nadomestnimi županskimi volitvami v Ljubljani 25. marca.
Bo generalna sekretarka DZ ostala Mojca Prelesnik?
Poslanci bodo na tokratni seji odločali tudi o ponovnem imenovanju Mojce Prelesnik za generalno sekretarko DZ, a ne že v petek, pač pa na torkovem nadaljevanju izredne seje. Prelesnikovo, ki je to funkcijo opravljala v minulem mandatu, je predlagal predsednik DZ Gregor Virant, a njegov predlog med koalicijskimi partnericami SDS, SLS, DeSUS in NSi zaenkrat ni naletel na podporo. V teh strankah se želijo pred odločitvijo s Prelesnikovo še pogovoriti.