Peterica strank je v koalicijski pogodbi v poglavju o pravni državi zapisala tudi, da bodo "prenovili kazenski postopek, odpravili sodno preiskavo, odpravili sodne zaostanke, vzpostavili nadzor nad učinkovitostjo, ažurnostjo in zakonitostjo dela sodišč".
Kot piše Delo, je problematičen zadnji del, saj so poti za preverjanje zakonitosti sodnih odločb določene v ustavi. To so pritožba, izredna pravna sredstva in ustavna pritožba, odprta je tudi pot na Evropsko sodišče za človekove pravice.
"Že zdaj so v sistemu vgrajene varovalke, kdo nadzoruje delo sodišč. Pristojnosti imajo tudi predsedniki sodišč, o njihovi odgovornosti odloča sodni svet. Nikakor pa si ne izvršilna ne zakonodajna veja oblasti ne moreta lastiti nekakšnega nadzora nad zakonitostjo dela sodišč, ker to spada v izključno pristojnost sodne oblasti," je bil jasen Masleša.
Upa, da gre "le za napako in temeljno nerazumevanje načela delitve oblasti". Kot pravi, pa smo bili pobud, da bi zakonodajna ali izvršna oblast ocenjevali zakonitost dela sodne oblasti v prejšnjem sistemu že deležni. "Toda normativna ureditev je popolnoma jasna. Gre za tri enakovredne veje oblasti". Če bi se takšna rešitev kakorkoli pretihotapila v katerega od zakonov, bi se brez dvoma postavilo vprašanje njegove ustavnosti, še navaja Delo.
Omenjeni časnik sicer poroča, da bo kandidat za ministra za pravosodje in javno upravo najverjetneje izredni profesor ljubljanske pravne fakultete Senko Pličanič, ki tega ne zanika. Sicer pa bo ministrska ekipa znana v petek.
