c S

Györkös s pobudo za javno razpravo o Acti

31.01.2012 13:09 Ljubljana, 31. januarja (STA) - Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös je danes objavil pobudo za javno razpravo o mednarodnem sporazumu za boj proti ponarejanju (Acta), h kateremu je minuli teden skupaj z večino držav članic EU pristopila tudi Slovenija in s tem v domači javnosti sprožila val burnih odzivov.

Györkös, sicer profesor na mariborski fakulteti za elektrotehniko in računalništvo, je pobudo sestavil na podlagi razprav v javnosti, predvsem med uporabniki spletnega družbenega omrežja Twitter oziroma v tako imenovani tvitosferi, objavil pa jo je na spletni strani http://pobudaacta.tumblr.com/.

"Pobuda je osnutek oziroma poskus usmerjanja razprave iz čustvene v argumentirano obliko. Danes sem pozval k sooblikovanju besedila, z določenim naborom ljudi iz zelo širokega kroga se pogovarjam o podpisu, nisem pa imel namena sprožiti pravo peticijo," je za STA pojasnil Györkös.

Pobudo je posredoval javnosti preko spletnih družbenih omrežij Twitter in Facebook. "Že zjutraj je doživela močno razpršitev preko tviteraškega omizja, kar me prijetno preseneča in me veseli. To so stvari, o katerih se moramo pogovarjati, saj segajo vse od razvojnih priložnosti do osebnih svoboščin," je še povedal.

Pobuda poziva pristojne organe v Sloveniji, da v sodelovanju s civilno družbo, evropskimi poslankami in poslanci, strokovnjaki s področja intelektualne lastnine, akademsko-raziskovalnimi ustanovami ter najširšo zainteresirano javnostjo opravijo razpravo pred sprejemanjem Acte v Evropskem parlamentu.

Pri tem naj bi se osredotočili tudi na posledice za Slovenijo z vidika spoštovanja človekovih pravic, inovativnosti pri varovanju intelektualne lastnine ter priložnosti za digitalno gospodarstvo.

Ob tem pobuda zahteva, da se omogoči široka javna razprava o Acti, katere rezultati bodo široka ozaveščenost, pregled obstoječe slovenske zakonodaje glede na vsebino Acte in oblikovanje jasnega stališča javnosti glede glasovanja v Evropskem parlamentu.

Poleg tega naj bi se pospešili in podprlo nastajanje takšnih modelov varovanja intelektualne lastnine, ki bodo odgovarjali na izzive in priložnosti, ki so povezane z razvojem novih tehnologij ter uporabniških praks v informacijski družbi.

Hkrati Slovenija naj ne privoli v postopke zaprtega sprejemanja aktov, ki imajo potencialno tako pomembne posledice za pravice vsakega posameznika, še piše v pobudi.