1. februarja boste prevzeli položaj posebnega predstavnika EU za Kosovo. Hkrati boste vodili urad EU. Vaš mandat, z možnostjo podaljšanja, naj bi trajal do 30. junija 2013. Kako ocenjujete trenutne razmere na Kosovu in kaj pričakujete, da boste lahko storili v tem kratkem času?
Najprej moram narediti razliko v dveh mandatih. En je mandat posebnega predstavnika EU, ki je leto in pol, z možnostjo podaljšanja, odvisno od razmer. Drugo pa je mandat veleposlanika EU na Kosovu, ki je normalen štiriletni mandat. Na Kosovu se veliko dogaja in mislim, da se je letos začel previdno pozitiven trend. Prav na relaciji EU-Kosovo stvari napredujejo. Že samo moje imenovanje npr., ko bo EU na terenu imela eno osebo, ki bo predstavljala EU. Nedavno je evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström obiskala Kosovo z obljubo o začetku vizumske liberalizacije. Začenjajo se tudi pogovori o trgovinskem sporazumu med EU in Kosovom. Začenjamo neke korake v odnosih med Kosovim in EU.
V interesu EU je, da Kosovo prevzame vrednote in standarde, ki veljajo v EU in EU mu bo pri tem pomagala, tudi s sredstvi, ki jih imamo na voljo. Letno 70 milijonov, ki jih razdelimo v različne projekte z namenom krepitve institucij in postavljanja institucij. To je na eni strani, na drugi pa je celo dogajanje, vezano na sever Kosova in dialog, ki teče. Deveti krog teh pogovorov se pripravlja, nekaj rezultatov je že in velika pričakovanja so tudi v letošnjem letu, da bi preostale teme, predvsem predstavljanja Kosova v regionalnih organizacijah, telekomunikacije in energetiko, poskušali rešiti.
Moj cilj, ki sem si ga zastavil v svojem mandatu, je pripeljati čim več EU na Kosovo in pripeljati Kosovo čim bližje EU. Mislim, da bo to v obojestranskem interesu. Kosovo, ves Zahodni Balkan, je nekako notranje dvorišče EU. Urejene razmere na Kosovu oziroma v celotni regiji še kako vplivajo na položaj v EU, zato je v našem interesu, da se zadeve na Kosovu postavijo na pravo tirnico in da postopno napredujemo v teh korakih.
Slovenci na Kosovu na splošno uživajo ugled in spoštovanje, in to je lahko eden od vaših plusov ob prihodu. Vendar to najverjetneje ne bo dovolj za vse izzive, ki so pred vami. Kateri, menite, da je največji?
Veseli me, da na Kosovu velja pozitivno pričakovanje mojega prihoda, tako pri Albancih kot Srbih, ki živijo na Kosovu. Največja izziva sta morda dva: eden je, da Kosovo nadaljuje po poti izgrajevanja institucij, vladavine prava, demokracije, človekovih pravic in vseh ostalih institucij; pri nekaterih so še zelo na začetku. To je velik izziv. Drugi, ki je seveda še večji, politično, pa so odnosi med Srbi in Albanci na Kosovu.
Za položaj na severu Kosova trenutno obstaja nevarnost zamrznjenega konflikta, kar ne bi bilo dobro. Potrebno je preseči razmere, ki so sedaj. Imamo Srbe na severu, kjer vlada strah pred Kosovom in zato čutijo potrebo po samoorganizaciji in zapiranjem pred preostalim delom Kosova, ter albansko prebivalstvo na Kosovu, ki vidi Kosovo kot eno državo in hkrati na sever nima dostopa. Mislim, da je to tisti največji izziv, ki ga bo potrebno v čim krajšem času preseči, bodo pa verjetno potrebni počasni koraki. Osnovno nalogo pri tem imajo sami ljudje, ki živijo na Kosovu, EU pa jim lahko le pomaga z nasveti in s podporo skozi projekte.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je v preteklosti dejala, da veliko pričakuje od novega predstavnika EU na Kosovu. Nam lahko zaupate, kaj konkretno pričakuje EU od vas?
Mislim, da pričakuje približno to, kar sedaj razlagam. Da se bo položaj na Kosovu izboljšal v vseh pogledih. Da bo začelo neko normalno pot proti EU in sledilo ostalim državam Zahodnega Balkana na tej poti. Pričakuje, da bom okrepil vidljivost in vpliv EU na Kosovu. EU je prisotna tam z največjo operacijo, Eulex, ki ima 2000 predstavnikov in je največja operacija EU doslej v tujini. EU je tam prisotna z velikimi sredstvi, na glavo prebivalstva največjimi od vseh držav, kjer deli sredstva. EU je že kar veliko investirala v Kosovo, ne mislim samo finančno, ampak na vse načine, in pričakovanje visoke predstavnice je, da se bo to tudi odrazilo v percepciji, vidljivosti in vplivu EU na politiko Kosova.
Mednarodna skupina za upravljanje Kosova je ocenila, da je Kosovo doseglo že takšen napredek, da bi lahko konec leta odpravili t.i nadzorovano neodvisnost. Kje vi vidite napredek Kosova?
Skupina predvsem ocenjuje, koliko Ahtisaarijevega načrta je bilo izpolnjenega, in ugotavlja, da je bilo več ali manj vse narejeno, da so bile vzpostavljene institucije v pretežnem delu Kosova. Kar ni izpolnjeno, je vzpostavitev teh štirih občin na severu Kosova. Ostale stvari so v skladu z načrtom izpolnjene in bi lahko Kosovci proti koncu leta popolnoma prevzeli odgovornost za svojo državo in temu primerno spremenili ustavo. To pa še ne pomeni, da vse na Kosovu deluje optimalno. Predvsem z angažiranjem EU bomo morali poskrbeti, da bodo vse te institucije, vsa zakonodaja in implementacija zakonodaje šle v takšni smeri, kot si oboji želimo, tako Kosovo kot EU. Zato ne bo več potrebna institucija mednarodnega predstavljanja, ampak se bo to preneslo na EU. Zatem bo sledila evropska pot Kosova in tu bomo lahko pomagali tako mi, ki bomo na na terenu, kot v Bruslju.
Kosovo se še vedno sooča s težavami pri mednarodnemu priznanju svoje samostojnosti. Doslej ga je priznalo 86 držav. Kaj bi lahko Kosovo še naredilo za več mednarodnih priznanj?
To je naloga, ki jo mora opraviti Kosovo samo. Sam se kot predstavnik EU, to pomeni 27 držav, od katerih jih pet ni priznalo Kosova, ne bom aktivneje vključeval. To ni med mojimi nalogami in te naloge tudi ne vidim kot svoje. To je naloga kosovskih oblasti. Vem, da so aktivni v mednarodni skupnosti, poskušajo dobiti dodatna priznanja. Sam mislim, da bolj kot bo napredoval dialog s Srbijo, bolj ko se bodo reševala odprta vprašanja na severu Kosova, več držav se bo verjetno odločilo za priznanje. Trend je dober, če bo dialog potekal v pozitivni smeri in se bo znotraj Kosova odprl dialog s severom, ki bo dal tudi neke rezultate. Če bo Kosovo napredovalo na poti reform in tranzicije, se bo več držav odločalo za priznanje.
Med Beogradom in Prištino pod okriljem Bruslja poteka dialog. Je realno kmalu pričakovati dokončen dogovor in v kakšni smeri naj bi šel ta?
EU samo pomaga pri pogovorih. Vse pa je povsem odvisno od Srbije in Kosova, do kakšnih dogovorov bosta prišla. Dialog, ki sedaj teče, dialog o tehničnih vprašanjih - od katastra, tablic, prostega gibanja oseb, carine, regionalnega predstavljanja Kosova in še ostala, ki pridejo - so takšne tehnične stvari, ki naj bi olajšale čezmejno sodelovanje in življenje ljudi na obeh straneh meje. Takšni dogovori lahko postopno spreminjajo tudi ozračje, odnose med Srbijo in Kosovom, in upam, da bomo v prihodnosti doživeli trenutek, ko bo vprašanje med Beogradom in Prištino dokončno rešeno, je pa to popolnoma odvisno od njih.
Evropska komisija je v svojem poročilu konec lanskega leta Kosovu priporočila, da pripravi posebno strategijo za sever. To bo tudi ena od tem, o katerih se bom pogovarjal s političnimi voditelji na Kosovu. Vsi se strinjamo, da bi bilo zaželeno več dialoga med kosovskimi oblastmi in ljudmi, ki živijo na severu Kosova. Da bi se ti odnosi nekako otoplili in bi začeli razmišljati, kako bodo lahko skupaj živeli na Kosovu.
Z odhodom na Kosovo zapuščate vodenje slovenske diplomacije. V vašem mandatu je bilo kar nekaj prebojev, predvsem s sosednjimi državami. Kaj menite, da bi morale biti prioritete novega zunanjega ministra?
Težko seveda javno svetujem svojemu nasledniku, mislim pa, da je kar nekaj zadev, ki smo jih zastavili in se jih izplača nadaljevati. Sami ste omenili nekako zgodovinsko spremenjene odnose s sosednjimi državami, kar nekaj teh stvari smo pometli izpod preproge in sam sem s tem zelo zadovoljen. Tukaj se da, posebej s Hrvaško kot bodočo članico EU, naprej razvijati neke strateške odnose.
Pomemben dosežek mojega mandata, na katerega sem res ponosen, je gospodarska diplomacija. Dnevno dobivamo pisma gospodarstva, ki je končno, da tako rečem, videlo, da lahko uporablja našo mrežo kot servis in da smo lahko koristni. Trajalo je kar nekaj časa, da se je nezaupljivost gospodarstva do tega, kaj lahko veleposlaniki in mreža postorijo za njih, razkadila. Smo koristen servis in to daje neko zadovoljstvo, posebej v teh časih, ko moramo resnično vsi pomagati Sloveniji, da pride iz krize.
S presenečenjem sem prebral, da koalicijska pogodba nove vlade predvideva prenos gospodarske diplomacije ponovno na ministrstvo na gospodarstvo. Ne vem, zakaj bi zadevo, ki je končno začela delovati in daje rezultate, spreminjali. Kot pravijo v Ameriki, ne popravljaj ničesar, kar deluje. Morda bi bilo dobro pred morebitnimi spremembami preveriti, kaj o tem meni gospodarstvo. V preteklosti smo že imeli situacijo, ko je to bilo delno na ministrstvu za gospodarstvo in ni delovalo. Bojim se, da bomo ali pa bodo veliko časa izgubili s prenosom, birokratizacijo tega prenosa in potem ponovnimi kompetenčnimi spori, dezorientacijo naše mreže. Nisem prepričan, da bo to dobro delovalo, ampak o tem ne bom odločal sam, lahko pa dam svoje mnenje. Sam sem ponosen na to, kar smo dosegli z gospodarsko diplomacijo, in ne zato, ker se meni tako zdi, ampak ker slišim gospodarstvo, ki mi pritrjuje.
Želel bi si in upam, da bo novi zunanji minister ohranil globalni pogled na mednarodne odnose. Pomembni so odnosi s sosedi, naše angažiranje na Zahodnem Balkanu še naprej, hkrati pa moramo kot majhna država, članica EU razvijati globalni pogled, širiti partnerstva, tako z državami skupine Brics, kot tudi z vsemi drugimi regionalnimi silami in majhnimi državami, ki so nam podobne. S številnimi od njih lahko razvijamo zanimive, dobre zgodbe. Želel bi si in upam, da bo minister ohranil ta širši pogled, da se ne bomo preveč zaprli v svoje meje.
