Smernice za ukrepe za spodbujanje rasti in strukturne reforme naj bi sicer voditelji natančneje določili na marčnem vrhu EU, današnja izjava pa se osredotoča na tri prednostna področja - spodbujanje zaposlovanja, predvsem med mladimi, dokončanje notranjega trga in izboljšanje financiranja gospodarstva, predvsem malih in srednjih podjetij.
Na področju zaposlovanja tako voditelji na primer pozivajo h konkretnim ukrepom za odpravo nesorazmerij na trgu dela. Ti bi morali iti v smeri reform trgov dela in prilagoditvi stroškov dela glede na raven produktivnosti. Voditelji poudarjajo, da so ti ukrepi predvsem v domeni posameznih članic, ki morajo razviti svoje specifične rešitve na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja.
Vsaka članica bo morala tovrstne ukrepe opredeliti v svojih nacionalnih reformnih programih, ki jih redno pošilja v Bruselj, in sicer v posebnih nacionalnih načrtih za zaposlovanje. Nadzor nad uresničevanjem teh nacionalnih zavez naj bi se opravljal znotraj t. i evropskega semestra, v okviru katerega Evropska komisija in Svet EU bdita nad izvajanjem fiskalnih in reformnih zavez držav.
Med nujnimi takojšnjimi ukrepi voditelji omenjajo prizadevanja za izboljšanje ponudbe delovne sile in zmanjšanja brezposelnosti mladih.
Gre za spodbujanje čim hitrejšega prehoda mladih iz izobraževanja na trg dela. Ambiciozen cilj, ki ga omenjajo voditelji, je, da bi morali mladi v roku štirih mesecev po koncu šolanja dobiti kakovostno ponudbo bodisi za zaposlitev bodisi za nadaljevanje izobraževanja, vajeništvo ali delovno prakso.
Osmim članicam EU, ki imajo največje težave na področju brezposelnosti mladih (Španija, Grčija, Slovaška, Litva, Italija, Portugalska, Latvija in Irska) naj bi EU pomagala pri preusmerjanju evropskih sredstev v projekte za podporo prehodu mladim na trg dela ali v nadaljnje usposabljanje. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je omenjal posebne ekipe za ukrepanje.
Vrh, ki naj bi se po prvotnih načrtih končal okoli 19. ure, se sedaj nadaljuje z večerjo, na kateri voditelji govorijo tudi o medvladni pogodbi o fiskalnem paktu. Eno od najbolj izpostavljenih še odprtih vprašanj je sodelovanje nečlanic območja evra na po sestankih voditeljev držav iz območja evra.
Najglasnejša je v tej zahtevi Poljska, sledita pa ji tudi vsaj Češka in Madžarska. Te članice, ki so zavezane nekoč prevzeti evro, poudarjajo, da ne vidijo smisla v tem, da se pridružijo paktu, a nato pri njegovem upravljanju nimajo nobene besede.
Zadnji dostopni osnutek pogodbe sicer določa, da bo novi predsednik evrskih vrhov na zasedanja vsaj enkrat na leto povabil tudi voditelje držav zunaj območja evra, ki so ratificirali pogodbo.
Govorilo se je tudi o možnosti, da bi se po večerji sestali zgolj voditelji evrskega območja, a vsaj za zdaj so zamisel o ločenem sestanku voditeljev evrskih držav opustili.
