Kot je spomnil glavni madžarski tožilec Imre Kereszstes, so preiskavo začeli julija lani po obvestilu hrvaškega pravosodja. Pred tem je hrvaško tožilstvo predsednika uprave Mola Zsolta Hernadija osumilo, da je preko dveh podjetjih s Cipra - Ceroma Holdings In Hangarn Oil Products Trading - plačal Sanaderju deset milijonov evrov podkupnine. Tožilstvo je zahtevalo njegovo zaslišanje na Hrvaškem, Madžarska pa je izročitev zavrnila, med drugim z obrazložitvijo, da gre za vprašanje nacionalne varnosti.
Madžarsko tožilstvo je še sporočilo, da omenjeni podjetji na Cipru nista povezani z Molom, temveč z enim izmed velikih ruskih vlagateljev. Čeprav madžarski tožilec v sporočilu tega ne omenja, so hrvaški in madžarski mediji poročali, da gre za podjetji v lasti ruskega Gazproma.
Sicer pa so na Madžarskem potrdili, da je Mol več let kupoval plinsko olje od podjetja Hangarn Oil Products Trading, medtem ko z drugim podjetjem ni imel nobenih poslovnih povezav. Kot so dodali v sporočilu, so med preiskavo sklenili, da priče hrvaškega tožilstva niso povedale resnice, ko so trdile, da je Mol plačal deset milijonov evrov podkupnine, da bi mu bivši hrvaški premier olajšal odločilno vlogo v Inini upravi. Mol namreč ni imel večinskega paketa delnic, Hrvaška pa bi prevzela plinsko poslovanje Ine, ki posluje z izgubami.
Hrvaška obtožnica proti Sanaderju večinoma temelji na izjavah predsednika uprave kemične tovarne Dioki in bivšega lastnika Novega lista Roberta Ježića, ki naj bi ga Sanader prosil, naj organizira prevzem deset milijonov evrov podkupnine. Ježić je trdil, da je podkupnina za Sanaderja deloma šla preko njegovega švicarskega podjetja Xenoplast & Shipping. Mol po njegovih besedah denarja v Švico ni nakazal neposredno, temveč preko omenjenih podjetij s Cipra.
Madžarski preiskovalci so tudi ugotovili, da obstajajo pogodbe o svetovanju med ciprskima podjetjema in Ježićevo švicarsko družbo, sklenjene junija 2009 in vredne deset milijonov evrov, sicer pa da niso povezani z Molom. Izpostavljajo, da so pogodbe bile povezane z ruskim projektom Družba Adria.
V Zagrebu so novembra lani potrdili obtožnico proti Sanaderju zaradi sprejemanja podkupnine ter izdaje nacionalnih interesov v primeru Ina-Mol. Potem so obtožnico združili s tisto za prejemanje ilegalne provizije od avstrijske Hypo Alpe Adria Banke sredi 90. let prejšnjega stoletja.
Sanader je večkrat zanikal, da bi sprejel provizijo od Mola, ter dejal, da so vsi v vladi in predsedstvu HDZ soglašali s spremembami pogodbe z Molom, ko so madžarskim partnerjem prepustili upravljalske pravice v Ini.
Hrvaško tožilstvo sicer ima video posnetke Sanaderja in Herndija s srečanja v neki zagrebški restavraciji, potem ko je Sanader odstopil s premierskega položaja 1. julija 2009. Med kosilom naj bi se pogovarjala o zaupnih zadevah. Med drugim naj bi komunicirala s sporočili na listkih, pred tem pa je bivši hrvaški premier celo izvlekel baterijo iz svojega mobilnega telefona. Sanader je v preiskavi zatrdil, da se po odstopu s položaja premiera s Hernadijem nista srečala.
Sojenje Sanaderju v primeru Mola in Hypo banke se bo nadaljevalo 23. in 24. februarja z zaslišanjem novih prič, med katerimi bo tudi bivša direktorica agencije za konkurenco Olgica Spevec, ki je močno nasprotovala sporni spremembi privatizacijske pogodbe o Ini med hrvaško vlado in Molom.
