NAMEN POGODBE
Namen pogodbe je okrepiti gospodarski steber gospodarske in denarne unije z nizom pravil za krepitev proračunske discipline s fiskalnim utrjevanjem, krepitvijo usklajevanja gospodarskih politik in izboljšanjem upravljanja območja evra ter obenem s tem podpreti cilje za zagotavljanje vzdržne rasti, zaposlovanja, konkurenčnosti in socialne kohezije.
UVELJAVITEV POGODBE
Pogodba naj bi v celoti veljala za države v območju evra, pridružile pa naj bi se ji tudi tiste brez evra z izjemo Velike Britanije. Zaradi nasprotovanja Britancev nova pravila ne bodo uveljavljena kot sprememba pogodbe EU, a cilj je, da je vsebina pogodbe v petih letih prenesena v pravni okvir unije.
Pogodba naj bi bila podpisana marca, veljati naj bi začela 1. januarja 2013. Za uveljavitev naj bi bila potrebna ratifikacija v 12 članicah območja evra. Število ratifikacij, potrebnih za uveljavitev, je bilo sicer v petek še eno od odprtih vprašanj.
ZLATO PRAVILO
Temelj pogodbe je fiskalno ali zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni "uravnoteženi ali v presežku". To pomeni, da strukturni primanjkljaj - primanjkljaj, ki ne upošteva gospodarskega cikla, torej konjunkture in recesije - na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
MOŽNOST ODSTOPANJA OD ZLATEGA PRAVILA
Pogodbenica bo lahko začasno odstopala od srednjeročnega proračunskega cilja v izjemnih okoliščinah - v primeru izjemnega dogodka izven njenega nadzora ali v primeru hudega gospodarskega padca - če to začasno odstopanje ne bo ogrozilo srednjeročne fiskalne vzdržnosti.
Poleg tega bo lahko strukturni primanjkljaj pogodbenice dosegel do 1 odstotka BDP, če bo javni dolg države občutno pod 60 odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določa pakt o stabilnosti in rasti, in če bodo tveganja glede srednjeročne vzdržnosti javnih financ majhna.
KOREKCIJSKI MEHANIZEM
V primeru občutnih odstopanj od srednjeročnega proračunskega cilja, bo avtomatsko sprožen korekcijski mehanizem, ki bo od kršiteljice v določenem roku terjal izvedbo ukrepov za odpravo odstopanj.
UZAKONITEV ZLATEGA PRAVILA
Pogodbenice naj bi zlato pravilo prenesle v nacionalne zakonodaje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe, in sicer z zavezujočimi in stalnimi določbami, pri čemer so zaželene ustavne določbe.
Pogodbenica mora na nacionalni ravni vzpostaviti tudi omenjeni korekcijski mehanizem na podlagi enotnih načel, ki jih predlaga Evropska komisija. Ta mehanizem mora v celoti spoštovati pristojnosti nacionalnih parlamentov.
NADZOR NAD PRENOSOM ZLATEGA PRAVILA
Evropska komisija naj bi poročala o tem, kako so pogodbenice zlato pravilo prenesle v svoje zakonodaje. Ena ali več pogodbenic bo lahko kršiteljico pravil o prenosu fiskalnega pravila v nacionalno zakonodajo prijavila Sodišču EU na podlagi lastne pobude ali na predlog Evropske komisije.
V obeh primerih bo mnenje sodišča zavezujoče, država bo morala v roku, ki ga bo določilo sodišče, izvesti potrebne ukrepe.
KAZEN ZA NEUZAKONITEV ZLATEGA PRAVILA
Če bo pogodbenica na podlagi lastne ocene ali ocene Evropske komisije menila, da sopogodbenica ni izvedla ukrepov, potrebnih za spoštovanje mnenja sodišča, lahko primer ponovno predloži sodišču. Če sodišče ugotovi, da pogodbenica ni spoštovala njegove odločitve, lahko kršiteljici naloži finančno kazen, ki ne sme preseči 0,1 odstotka BDP. Morebitne kazni naj bi se stekale v stalni mehanizem za zaščito evra (ESM).
RATIFIKACIJA POGODBE POGOJ ZA FINANČNO POMOČ
Ratifikacija pogodbe bo pogoj za dostop do finančne pomoči iz ESM.
SESTANKI VODITELJEV DRŽAV V OBMOČJU EVRA
Pogodba predvideva, da se bodo voditelji držav v območju evra sestajali na neformalnih zasedanjih, ki se jih bo udeleževal tudi predsednik Evropske komisije, prav tako bo nanje povabljen predsednik Evropske centralne banke. Voditelji držav v območju evra bodo z navadno večino imenovali tudi predsednika evrskih vrhov, in to ob istem času, ko bo Evropski svet izbral svojega predsednika in za enako dolg mandat.
Sestanki voditeljev držav v območju evra bodo potekali po potrebi, najmanj dvakrat na leto.
Eno od odprtih vprašanj v končnici pogajanj je bilo, ali oziroma kdaj bodo lahko na vrhovih območja evra sodelovali tudi voditelji držav, ki niso v območju evra. Osnutek pogodbe določa, da bo predsednik evrskih vrhov na zasedanja vsaj enkrat na leto povabil tudi voditelje držav zunaj območja evra, ki so ratificirali pogodbo.