Ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo je po oceni Peršaka nedopustna. Opozoril je na simbolno težo kulture, ki je zgodovinsko gledano po njegovih besedah "daleč najbolj državotvoren resor", obenem pa kultura ostaja "edini resor, ki ni neposredno podrejen Bruslju in Evropski uniji". Kulturni resor tako ostaja "zadnje področje suverenosti" oz. zadnje področje, v okviru katerega narod in država ohranjata identiteto, je pojasnil.
Peršak predvideni združitvi kulture z izobraževanjem, znanostjo in športom nasprotuje tudi iz objektivnih razlogov. Kot je pojasnil, je uvrščati skupaj kulturo in izobraževanje "v slogu 19. stoletja in popolnoma preživeto gledanje na kulturo".
Opozoril pa je tudi, da je nacionalni program za kulturo ravno sredi priprave. Predlagatelj tega programa je minister, ki mora biti tudi glavni zagovornik tega programa. Peršak si ne predstavlja, da se bo s tem ukvarjal minister, ki bo prihajal s področij znanosti ali šolstva.
V splošnem pa meni, da kultura na ravni države deluje drugače kot drugi resorji. Kulturni minister namreč "neposredno ureja praktično vse procese na področju kulture", medtem ko na drugih področjih, ki bi po novem spadala v enotno ministrstvo, obstajajo "organi, ki prevzemajo velik del strokovnih in drugih funkcij".
Peršak sam sicer nasprotuje tudi ukinitvi samostojnega ministrstva za okolje in prostor, saj bo po njegovem mnenju vrsta postopkov, zlasti sprejemanje prostorskih aktov, v tem primeru po občinah trajala več kot leto dni.
Pojasnil je še, da je za zdaj dal pobudo za razpravo interesni skupini negospodarskih dejavnosti, ki bo zasedala v ponedeljek. Upa, da bodo kot skupina veto tudi predlagali, v nasprotnem primeru pa napoveduje, da bodo predlog veta na novelo zakona o vladi vložili kot skupina svetnikov.
