"Zelo smo blizu dogovoru," je po poročanju tujih tiskovnih agencij v svojem nagovoru na Svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem Davosu dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Rehn. "Grki so tik pred sklenitvijo dogovora. Če jim to ne bo uspelo danes, jim bo morda ta konec tedna. Bolj verjetno je, da ga bodo dosegli januarja kot februarja," je bil optimističen.
Grški premier Lucas Papademos bo sicer pogajanja s predstavniki zasebnih upnikov nadaljeval danes. Že drugi dan zapored se bo srečal s prvim možem Inštituta za mednarodne finance (IIF) Charlesom Dallaro in Jeanom Lemierrom iz francoske banke BNP Paribas, so sporočili iz kabineta predsednika grške vlade. Sestanka, ki je napovedan za večerne ure, se bo udeležil tudi grški finančni minister Evangelos Venizelos.
Po pojasnilih IIF so se v četrtek pogovarjali predvsem o zakonskih in tehničnih vidikih delnega odpisa dolga. "Nekaj napredka je bilo," so sporočili.
Najtežjo točko v pogajanjih, katerih cilj je, da bi upniki v zameno za določen del obveznic s krajšo ročnostjo sprejeli obveznice z daljšo ročnostjo, sicer predstavlja obrestna mera novih grških obveznic.
Grčija in partnerske države z evrom namreč od zasebnih upnikov, med katerimi so zlasti banke, pričakujejo, da bodo sprejeli občutno nižje obrestne mere, kot jih zahtevajo sami. Donos do dospelosti novih grških državnih dolžniških vrednostnih papirjev naj bi bil tako v povprečju precej pod štirimi odstotki.
Dogovor mora biti sprejet najpozneje do marca. Tedaj namreč poteče za 14,5 milijarde evrov grških obveznic, povračila tega dolga pa Atene trenutno niso sposobne.
Pristanek bank na 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic je tudi del oktobrskega dogovora voditeljev članic EU o drugi pomoči Grčiji, ki vključuje 130 milijard evrov javne pomoči.
Strokovnjaki EU, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) oz. t. i. trojke so medtem sestavili listo novih zahtev, ki jih mora Grčija izpolniti, če želi drugi sveženj pomoči. Od Aten med drugim pričakujejo nove reze javne porabe (tudi novo zmanjšanje števila javnih uslužbencev), znižanje pokojnin, dvig davkov, reformo trga dela. Papademos je seznam že v četrtek posredoval svojim ministrom.
Ker ji lani ni uspelo izpolniti ciljev, h katerim se je zavezala, bo morala Grčija letos privarčevati dodatnih 2,2 milijarde evrov.
Danes sicer odmevajo tudi besede nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubla za dnevnik Stuttgarter Zeitung. Schäuble je namreč opozoril na ugotovitve mednarodnih revizorjev, da "Grčija še vedno ni popolnoma implementirala dogovora, sprejetega aprila 2010", skladno s katerim sta ji EU in IMF zagotovila prvi paket finančne pomoči, vreden 110 milijard evrov.
"Kakorkoli, zahtevamo, da Grčija izpolni pogoje prvega svežnja pomoči," je poudaril nemški finančni minister. "Dovolj imamo napovedi, čas je, da vlada v Atenah ukrepa. Šele takrat bomo lahko govorili o drugem programu pomoči," je zatrdil.
