Samostojni svetovalec ZSSS Goran Lukić je na današnji novinarski konferenci ob prestavitvi zahtev dejal, da poleg povečanega nadzora nad izvajanjem zakonov in pravic delavcev zahtevajo tudi ureditev položaja delavcev, ki delo opravljajo preko agencij, opozoril pa je še na zelo slabe bivanjske razmere migrantov.
Lukić je pojasnil, da so bile zahteve pripravljene na podlagi izkušenj zagovornikov, ki migrantskim delavcem od lanskega leta pomagajo z nasveti in informacijami. "V Sloveniji sicer migrantski delavci predstavljajo 12 odstotkov aktivnega prebivalstva, od tega pa jih je večina še vedno zaposlena v gradbeništvu," je dejal.
Vendar pa do kršitev pravic migratskih delavcev ne prihaja samo v sektorju gradbeništva, o njih vse pogosteje govorijo tudi zaposleni na področju transporta in avtoprevozništva. Lukić je ob tem izpostavil manjša podjetja, ki zaposlene silijo v prekomerno nadurno delo ter jim tudi grozijo.
Franci Zlatar iz Slovenske filantropije je dejal, da v mreži zagovornikov za svetovanje migrantskim delavcev deluje približno 40 prostovoljcev, ki so lani opravili okrog 1400 informiranj in 600 osebnih svetovanj. Kot prostovoljci delujejo različni ljudje, med njimi pa prevladujejo študentje filozofije, prava in socialnega dela, je dodal. Prostovoljci, ki opravljajo delo zagovornikov, so sicer sprva sami odhajali do delavcev v samske domove, sedaj pa ti vse pogosteje tudi sami iščejo pomoč.
Svetovalka zagovornikov Sonja Šarac je dejala, da se sicer največ delavcev še vedno srečuje s težavami, povezanimi z urejanjem zdravstvenega zavarovanja. Po njenem mnenju bi bilo zato delavcem treba omogočiti, da se tudi njihovim družinskim članom pri urejanju dovoljena za prvo prebivanje v Sloveniji upošteva obstoj zdravstvenega zavarovanja po zaposlenem družinskem članu. Pogosto namreč prihaja do "absurdnih težav" z urejanjem zdravstvenega zavarovanja otrok teh delavcev, je poudarila.
Po mnenju Uršule Lipovec Čebron s Filozofske fakultete v Ljubljani so sicer delavci premalo informirani o svojih pravicah in obveznostih, ob podpisu pogodb za zaposlitev pa pogosto niti ne vedo, kaj podpisujejo. Državi zato predlaga obvezno informiranje migrantskih delavcev pred podpisom prve pogodbe o zaposlitvi. "Pristojni državni organi in uradniki tem delavcem ne posredujejo ključih informacij, ki jih potrebujejo," je poudarila.
Zagovorniki so ob tem izpostavili tudi slabe bivanjske razmere v samskih domovih, kjer so lastniki teh domov pogosto podjetja, ki zaposlujejo delavce. Delavci se zato manj pogosto pritožujejo zaradi slabih higienskih razmer in težav z ogrevanjem, saj nočejo izgubiti dela.
