Primorski dnevnik, ki je danes poročal o dogodku, se pri tem sklicuje na sporočilo za javnost deželnega poslanca stranke Slovenska skupnost (SSk) Igorja Gabrovca in besede odvetnika Petra Močnika, ki zastopa dva od prijavljenih lastnikov.
Gabrovec navaja primer domačinke iz vasi Praprot v občini Devin-Nabrežina pri Trstu, ki so ji italijanski karabinjerji, ki so zadolženi za javno varnost, pred dnevi vročili obvestilo, da je preiskovana oseba zaradi suma storitve kaznivih dejanj prekinitve javne storitve in simuliranja kaznivega dejanja, ker delavcem podjetja Terna ni dovolila vstopa na zasebno zemljišče. Kljub izrecni zahtevi namreč ni prejela dopisov tudi v slovenskem jeziku, kot to določa zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji.
Kot navaja Primorski dnevnik, ne gre za osamljen primer. Podobne prijave naj bi prejelo kakih štiri ali pet oseb, v enem primeru pa naj bi po besedah odvetnika Močnika karabinjerji lastnika prišli celo iskat na dom in ga odpeljali v svoje prostore, kjer je moral podpisati potrdilo o prejeti prijavi. Po Močnikovih besedah družba Terna - slednja je koncesionar za električno energijo v Italiji, organi javnega reda in tudi tržaški prefekt tolmačijo zaščitni zakon za slovensko manjšino tako, da ga Terna ni dolžna spoštovati, saj se sedež družbe nahaja zunaj območja, kjer veljajo določila zaščitnega zakona.
Gre predvsem za 8. člen zakona, ki določa, da je na tem območju slovenski manjšini priznana pravica do rabe slovenščine v odnosih s krajevnimi upravnimi in sodnimi oblastmi kakor tudi s podjetji, ki na podlagi koncesij opravljajo storitve javne koristi in imajo svoj sedež v tržaški, goriški ali videmski pokrajini ter so pristojna za območja občin, kjer veljajo zaščitna določila. Glede tega je decembra lani predsednik paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Bojan Brezigar družbo Terna pisno opozoril na zanemarjanje slovenskega jezika in poudaril predvsem to, kar piše v omenjenem členu zaščitnega zakona.
Spričo dogajanja se deželni poslanec Gabrovec v sporočilu za javnost sprašuje, ali je mogoče, da je zahteva po dvojezičnosti na tržaškem Krasu leta 2012 kaznivo dejanje tako kot v času fašizma. Po njegovem mnenju se oblasti požvižgajo na zaščitni zakon, saj ga tolmačijo po svoje, požvižgajo pa se tudi na razsodbe italijanskega ustavnega sodišča, ki je v preteklosti že potrdilo neodtujljivo pravico pripadnika priznane in zaščitene narodne skupnosti, da v odnosih z oblastmi ni nikoli prisiljen, da se odpove rabi lastnega jezika. Gabrovec dogajanje označuje kot preprost in jasen primer ustrahovanja z neprikrito grožnjo vsem, ki sicer mislijo, da živijo v pravni državi.
Trenja med družbo Terna in številnimi kraškimi lastniki trajajo že več mesecev. Družba se je odločila okrepiti moč daljnovoda med Padričami in Tržičem, v ta namen pa so njeni delavci že večkrat brez predhodnega obvestila vstopili na zasebna oziroma srenjska zemljišča, na katerih stojijo visokonapetostni stebri daljnovoda, da bi opravili dela.
Proti načrtovani krepitvi daljnovoda je nastalo gibanje, ki se mu je pridružilo več lastnikov zemljišč in krajevnih organizacij na čelu z Združenjem lastnikov kraških zemljišč in Agrarno skupnostjo v tržaški pokrajini, ki zahtevajo, naj se daljnovod vkoplje, čemur pa družba Terna nasprotuje. Zahtevajo tudi, naj tržaški prefekt Alessandro Giacchetti skliče pogovore med lastniki in družbo Terna, do katerih pa doslej še ni prišlo.
