Popoldne se bodo v Bruslju sestale šerpe, predstavniki voditeljev članic unije, ki bodo poskušali doreči še odprta vprašanja v pogajanjih o medvladni pogodbi o fiskalnem paktu, s katero želi unija zagotoviti špartansko proračunsko disciplino.
Viri pri EU so v četrtek pojasnili, da je še nekaj odprtih vprašanj, na primer poljska zahteva za sodelovanje na vrhunskih srečanjih območja evra, število potrebnih ratifikacij za uveljavitev pogodbe ter vloga nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta.
Vrh bo sicer predvidoma potrdil spremembe pogodbe o stalnem skladu za zaščito evra z obsegom 500 milijard evrov. Pričakovati je mogoče tudi razpravo o krepitvi sklada, k čemur pozivata Italija in Mednarodni denarni sklad, čeprav ni na dnevnem redu.
Tudi Grčija, tretja najbolj vroča evropska tema ta hip, ni na dnevnem redu, ker vrh unije ne bi "prinesel dodane vrednosti" k pogajanjem zasebnih upnikov in grških oblasti o delnem odpisu dolgov, ki trenutno dobro napredujejo, so pojasnili viri.
A popolnoma izključiti niso želeli ničesar, češ da bi napredek na eni fronti lahko utrl pot drugim dogovorom. Omenja se, da se bo Berlin pripravljen pogovarjati o krepitvi sklada in vloge Evropske centralne banke pri reševanju krize, ko bo dogovorjena fiskalna pogodba.
Teoretično je sicer neformalni vrh osredotočen na spodbujanje rasti in konkurenčnosti ter preprečevanje brezposelnosti kot protiutež zategovanju pasu v pričakovanju recesije v Evropi. Voditelji bodo sprejeli izjavo o tem.
V njej se bodo predvidoma zavzeli za preusmeritev nekaterih evropskih sredstev v boj proti brezposelnosti mladih ter v podporo malim in srednjim podjetjem pa tudi za sprejetje evropskega patenta, banke pa pozvali, naj zagotovijo kreditni tok.
Pred vrhom se pričakuje srečanje nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki se jima bo morda pridružil tudi italijanski premier Mario Monti. Omenja se tudi možnost vrha območja evra po vrhu EU.
Pričakovati je, da se bo ponedeljkovega neformalnega vrha v okviru razprave o minulem decembrskem in prihajajočem marčnem vrhu vsaj dotaknil tudi Svet za splošne zadeve, ki se ga bo udeležil tudi minister za razvoj in evropske zadeve, ki opravlja tekoče posle, Mitja Gaspari.
Glavna tema tega srečanja bo sicer večletni proračun EU za obdobje 2014-2020, tudi ključne vsebinske prioritete in skupni obseg finančnega okvira. Slovenija meni, da je predlog komisije v danih gospodarskih in finančnih razmerah realen in dobra osnova za nadaljnja pogajanja.
Poleg tega Slovenija zagovarja močno usmerjenost evropskega proračuna v izvajanje strategije Evropa 2020 in osredotočenost v razvojno naravnane politike. Na področju prihodkov se strinja s predlogom poenostavitve sistema lastnih virov in ukinitve dosedanjega sistema rabatov.
