Ustavno sodišče lahko z obravnavo zakona začne šele, ko je uveljavljen oz. objavljen v Uradnem listu. Šele takrat lahko tudi predlagatelji vložijo zahtevo za ustavno presojo in zahtevo za začasno zadržanje zakona, pojasnjuje pravnik Rajko Pirnat.
DZ lahko zakon pošlje v objavo v Uradni list najbolj zgodaj osem dni po sprejetju v parlamentu, saj mora počakati na morebitni veto državnega sveta. Zakon lahko začne veljati dan po objavi v Uradnem listu, tedaj pa velja nova struktura vlade in mora zato izvoljeni mandatar ministre predlagati po novem veljavnem zakonu.
Z uveljavitvijo novega zakona namreč določbe starega zakona prenehajo veljati in če se izvajanje zakona zadrži, to še ne pomeni, da je stari zakon oživel, sta poudarila tako Pirnat kot Miro Cerar. Bi pa to povzročilo zaplete, saj bi moral namreč novi mandatar listo ministrov predlagati samo glede na veljavni zakon, katerega izvajanje pa bo v tem primeru zadržano. Mandatar mora sicer ministre predlagati v 15 dneh po svoji izvolitvi, seja DZ, na kateri bodo odločali o kandidatu Janezu Janši, pa bo v soboto.
Po mnenju Pirnata je tako malo verjetnosti, da bi sodišče izvajanje zakona o vladi zadržalo, saj potem "postane zelo nejasno, kaj sploh velja". Da lahko začasno zadržanje izvajanja zakona, če sodišče o tem odloči v kratkem času, bistveno vpliva na postopek predlaganja ministrov, meni tudi Cerar.
To bi lahko namreč po Cerarjevem mnenju povzročilo zaplet, saj bodo morali z oblikovanjem vlade počakati do odločitve ustavnega sodišča, ker drugega zakona ne bo. A kot domneva, bi v tem primeru ustavno sodišče verjetno o zadevi odločalo v izjemno kratkem roku, da ne bi oviralo procesa nastajanja vlade.
Po Pirnatovem mnenju pa "glede na hudo posledico, ki bi nastala, ko sploh ne bi imeli določene strukture vlade, ni verjetno, da bi do zadržanja izvajanja zakona sploh prišlo". Kot pravi, je zadržanje izvajanja zakona o vladi praktično neizvedljivo, saj bi to pomenilo, da vlade nekaj časa sploh ne bi mogli imenovati, pravne posledice pa so nepredvidljive.
Če ne bo prišlo do začasnega zadržanja izvajanja zakona, se bodo po Cerarjevih besedah zadeve odvijale po predvidenih postopkih v veljavnem zakonu. "Od tu dalje pa ne znam predvideti, kam vse lahko stvar gre, bo pač sodišče odločilo, kako in kaj," je dejal Cerar. Po njegovih navedbah gre namreč za prvi tovrsten primer, zato je težko uganiti, kaj bodo sodniki naredili.
Kot še pojasnjuje Pirnat, lahko sicer ustavno sodišče nazadnje ugotovi neustavnost zakona in naloži DZ, da zakon spremeni, lahko pa dodatno odloči, kakšna naj bo ureditev do te spremembe.
DZ je namreč danes sprejel novelo zakona o vladi, s katero so število ministrstev zmanjšali na 11. V poslanskih klopeh in tudi v strokovni javnosti pa so se pojavili številni pomisleki o smiselnosti združevanja kulturnega resorja z drugimi resorji in o umestitvi tožilstva pod okrilje notranjega ministrstva. Novela sicer predvideva, da bodo v treh mesecih po imenovanju ministrov s spremembo zakona o državni upravi natančno določili delovna področja posameznih resorjev. Tako bodo med drugim določili, pod okrilje katerega ministrstva bo sodilo tožilstvo.
