Z evropsko državljansko pobudo bo lahko en milijon državljanov EU Evropsko komisijo pozval, naj pripravi zakonodajni predlog na področju, ki je v njeni pristojnosti. Pobuda tako ustvarja nekakšno neposredno vez med unijo in njenimi državljani, ki bodo lahko na ta način neposredno vplivali na pripravo politik EU.
Organizatorji evropske državljanske pobude - vsaj sedem državljanov EU s stalnim prebivališčem v vsaj četrtini držav članic - bodo morali najprej pobudo registrirati. Če bo ta izpolnjevala nekaj osnovnih pogojev, bo objavljena v spletnem registru in lahko se bo začelo zbiranje podpisov oz. izjav o podpori - na papirju in spletu.
V letu dni jih bo treba zbrati vsaj milijon. Podpise bodo morali potrditi pristojni organi v državah članicah. Evropska komisija bo nato imela tri mesece, da pobudo prouči in se odloči, kako bo ukrepala.
Evropska državljanska pobuda je bila uvedena z lizbonsko pogodbo, ustrezna uredba pa je bila sprejeta februarja lani. A ker so morale države članice najprej vzpostaviti mehanizme za potrjevanje veljavnosti izjav o podpori, bodo lahko državljani to pobudo prvič dejansko vložili 1. aprila.
Naslov nove spletne strani na temo evropske državljanske pobude je http://ec.europa.eu/citizens-initiative/public/welcome?lg=sl.
V okviru današnje konference v Bruslju je bil uradno oznanjen začetek delovanja spletne strani Evropske komisije, namenjene registraciji zahtev, in prikazana brezplačna odprtokodna programska oprema, ki jo lahko državljani uporabljajo za zbiranje podpisov na spletu.
Med govorniki na konferenci je bil podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič, ki je pristojen za evropsko državljansko pobudo. Kot je ocenil, bo pobuda "odprla novo poglavje v demokratičnem življenju EU".
O novi pobudi pa je beseda danes tekla tudi v Centru Evrope v Ljubljani. Na posvetu je bilo glede prihajajoče pobude po eni strani slišati oznake, kot so "revolucionarna sprememba" in "zgodovinski korak" za participativno demokracijo v EU, po drugi strani pa tudi dvome v njeno uspešnost.
Kot je spomnil Matej Accetto z ljubljanske pravne fakultete, so imeli državljani doslej dva kanala vplivanja na politike EU - preko volitev v Evropski parlament in dialoga EU s civilno družbo v postopkih posvetovanja. Nova pobuda predstavlja pomemben premik od pasivnega gledanja v aktivno delovanje, saj bodo lahko preko nje dejansko sooblikovali agendo EU.
Direktor Inštituta za elektronsko participacijo Inepa Simon Delakorda je kot pozitivno stran evropske državljanske pobude izpostavil, da bo ta že sama po sebi vzpodbudila evropsko razpravo in krepila evropsko javnost, poleg tega pa gre tudi za velik korak naprej v smislu uporabe spletnih orodij med državljani in oblastmi oziroma e-demokracije.
Po drugi strani so udeleženci posveta opozorili na pomanjkljivosti. Zahtevani milijon podpisov pomeni, da bo pobuda terjala velik finančni in kadrovski vložek, zaradi česar jo utegnejo izkoristiti predvsem velike, že uveljavljene organizacije in lobisti, manj pa neki novi akterji. Poleg tega utegne vzpodbuditi nekatere skrajne iniciative, ki bodo odprle vprašanje o mejah demokracije in evropskih vrednotah, je menila evropska poslanka Mojca Kleva.
Novinar Dela Lenart J. Kučić je med drugim opozoril, da pobuda ni čudežno orodje, ki bi delovalo samo od sebe, saj je resničen problem v občutku nemoči in pasivnosti ljudi. Spomnil je tudi, da je evropske pobude vse prevečkrat težko izkoristiti v praksi, saj so zaradi prezapletenih postopkov in nerazumnih zahtev "neživljenjske".
Alenka Žužek Nemec z ministrstva za javno upravo je na posvetu predstavila izzive, s katerimi se soočajo pri zagotavljanju verifikacije odprtokodnega sistema za zbiranje podpisov oz. izjav o podpori preko spleta, saj so zahteve z vidika informacijske varnosti tu zelo visoke, da bi se izognili morebitni zlorabi podatkov. Je pa res, da pri tem sistemu ni potreben elektronski podpis, kar bo verjetno olajšalo zbiranje izjav o podpori.
